V igri nova različica Republike Srbske

Posledica zmage prosrbskih in proruskih sil v Črni gori je politična negotovost. Če bo beograjskim mentorjem nove oblasti na naslednjem popisu prebivalstva uspela načrtovana sprememba nacionalne strukture, bo multietnični in multikonfesionalni značaj države na veliki preizkušnji.

Na popisu se bo odločalo o civilni ureditvi države. Po rezultatih popisa iz leta 2011 se je za Črnogorce opredelilo 44,98 odstotka, za Srbe pa 28,73 odstotka prebivalcev. Beograd pred letošnjim popisom, ki bi lahko bil zaradi pandemije covida-19 preložen, stopnjuje pritisk na prebivalce, naj spremenijo nacionalno pripadnost. Spremembi razmerja sil po nacionalni pripadnosti v prid Srbom bi lahko sledila marginalizacija Črnogorcev.


 

Pripadnost pravoslavnemu korpusu

Če pritisk ne bo padel na plodna tla, srbski predsednik Aleksandar Vučić stavi na spremembo črnogorske ustave po zgledu BiH ali Severne Makedonije. Po tem scenariju naj bi dobili Srbi v Črni gori podoben status, kot ga imajo Srbi v Republiki Srbski in na ravni BiH ali Albanci v Severni Makedoniji. Podobna različica je bila v igri tudi v okviru dialoga o normalizaciji odnosov Srbije s Kosovom.

Srbska pravoslavna cerkev (SPC) in vladajoče stranke prek družbenih omrežij in medijev pod nadzorom krogov blizu nove oblasti sistematično ustrahujejo nasprotnike Vučićevih satelitov v Črni gori. Cilj je vzpostavitev ozračja, v katerem bi bil obračun z nasprotniki politike SPC in nove oblasti družbeno sprejemljiv.

Prve poteze nove vlade premiera Zdravka Krivokapića, kot je sprememba za SPC spornega zakona o svobodi veroizpovedi, so nazorno pokazale, da ima SPC nadzor nad odločanjem o vprašanjih, ki so v njenem interesu. Ali je Vučiću uspelo prevzeti nadzor nad SPC, bo jasno po izvolitvi novega srbskega patriarha in črnogorskega metropolita.

države kot civilne družbe. Ni dvoma, da bi SPC najraje vsilila svoj ideološko-teokratski model celotni družbi. Ta scenarij bi poglobil delitve, v Črni gori pa ne bi bil dobrodošel nihče, ki ne pripada vladajočemu pravoslavnemu korpusu. Večina v vladi, ki ni proevropsko usmerjena, navija za Črno goro kot drugo srbsko državo, če že združitev s Srbijo ni mogoča in realna. Na roko jim gre vodja koalicije Črno na belem in civilnega gibanja Ura Dritan Abazović, ki še ni izpolnil pričakovanj zahodnih partnerjev, da bo blokiral sporne poteze prosrbske in proruske večine na oblasti.
 

Preživetje črnogorske identitete?

Civilna pobuda »21. maj« je objavila razglas, ki je kritičen do poskusa oblasti, da bi spodkopala temelje črnogorske države in družbe. Čeprav je razglas podprlo več kot 1500 javnih osebnosti, na intelektualce letijo očitki, da so predolgo molčali, kar je pripeljalo do odkritega zanikanja črnogorske identitete in suverenosti države. Po oceni analitikov je to posledica politike nekdanje vladajoče Demokratske stranke socialistov (DPS) predsednika države Mila Đukanovića, ki so vsem nasprotnikom njihove oblasti lepili nalepke, da so proti državi.

Ker so vsiljevali tezo, da je država enaka DPS, so po treh desetletjih izgubili parlamentarne volitve. Zagata je v tem, da poskušajo zmagovalci volitev poraz DPS, ki so jo poleg klientelizma obremenile številne korupcijske afere in očitki o povezanosti z organiziranim kriminalom, spremeniti v poraz Črne gore.

Prvi preizkusni kamen bo popis prebivalstva. Črna gora se bo soočila sama s seboj. Odgovorila bo na vprašanje, ali pripada prozahodni, civilni in demokratični družbi ali srbski pravoslavni klerikalni skupnosti. To bo ena od zadnjih priložnosti za srbske nacionaliste, da zagotovijo preživetje ideje o veliki Srbiji. Na končni odgovor ne bosta vplivali le Srbija in Rusija, temveč tudi ZDA, EU in sosednje države, ki imajo v Črni gori nacionalne manjšine.