Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Razno

Švicarski tekmec izdal zaslužek slovenskega asa

Lewis Hamilton je z naskokom najbolje plačani dirkač na svetu. Dobro služita tudi naša šampiona Tim Gajser in Matej Žagar.
Ni se še odločil, ali bo zmagoval tudi v prihodnji sezoni. FOTO: Leonhard Foeger/Reuters
Ni se še odločil, ali bo zmagoval tudi v prihodnji sezoni. FOTO: Leonhard Foeger/Reuters
Miha Šimnovec
9. 11. 2020 | 13:40
6:12
Na neki način je kar težko verjeti, da Lewis Hamilton (uradno) še nima pogodbe za prihodnjo sezono. Še več; po prejšnji dirki v Imoli, kjer je pred tednom slavil že 93. zmago v formuli 1, je šokiral z izjavo, da razmišlja celo o koncu svoje blesteče športne poti.

»Seveda bi bil rad tudi prihodnje leto član tega imenitnega moštva, a za to ni nobenega zagotovila. Za nameček me v življenju zanimajo tudi druge stvari, čas pa bo pokazal, za katero se bom odločil,« se je 35-letni Anglež odzval na izjavo vodje nemške ekipe Tota Wolffa, češ da ima vsak svoj rok trajanja. In seveda tudi ceno.

Kakor v večini takšnih primerov se verjetno tudi v tem bolj ali manj vse vrti okrog denarja. Britanski šampion, ki je po podatkih ameriške poslovne revije Forbes z letnimi prihodki v višini 54 milijonov dolarjev največji zaslužkar med dirkači (13. med vsemi športniki na svetu), si prejkone želi še donosnejšo pogodbo. Na drugi strani mu odgovorni pri Mercedesu v luči omejitve proračunov – v prihodnji sezoni bodo lahko moštva za celo(le)ten ustroj namenila le še po 145 milijonov dolarjev – nočejo plačati več kot doslej.

Ali bodo našli skupni jezik, bo pokazal čas, ki pa ga ni več veliko. Letošnja sezona se namreč izteka, do konca prvenstva so le še štiri dirke, naslednja bo čez teden dni na sporedu v Istanbulu, kjer si lahko Hamilton že predčasno zagotovi sedmi naslov svetovnega prvaka, s katerim bi izenačil rekord legendarnega Nemca Michaela Schumacherja. Z njim bi seveda še izboljšal svoje pogajalsko izhodišče, zagotovo pa bi bilo veliko presenečenje, če ne bi nadaljeval kariere pri moštvu srebrnih oziroma črnih puščic.
 

Hamilton zasluži 17,7 milijona več kot Vettel


Mercedesov drugi dirkač Valtteri Bottas si s tem ne beli glave, sodelovanje z najboljšo ekipo v formuli 1 je za eno sezono podaljšal že v začetku avgusta. Nova pogodba mu bo navrgla 15,7 milijona dolarjev, s čimer bo skoraj podvojil svoj letošnji zaslužek. Z njim bo postal najbolje plačani finski športnik, ne bo pa se prebil med stoterico največjih športnih zaslužkarjev na svetu. V njej so sicer trije dirkači formule 1, ob Hamiltonu še Nemec Sebastian Vettel (Ferrari), ki s 36,3 milijona ameriških zelencev zaseda 32. mesto na Forbesovi lestvici, na kateri se je prvič – na 48. mestu – znašel tudi Avstralec Daniel Ricciardo (Renault), ki naj bi letos skupaj zaslužil 29 milijonov dolarjev.
Zaslužki v motošportu
Zaslužki v motošportu

Več kot deset milijonov naj bi prejemal tudi Nizozemec Max Verstappen (Red Bull, 13,5 milijona dolarjev), tej vsoti se je zelo približal, po nekaterih virih pa jo je že presegel, tudi Monačan Charles Leclerc (Ferrari). Zanimivo, da med prvo stoterico ni prav nobenega motorista, najbolje plačana dirkača na dveh kolesih pa sta zvezdnika razreda motoGP, Španec Marc Marquez (Honda, 14,5 milijona dolarjev) in Italijan Valentino Rossi (Yamaha, 10,5 milijona dolarjev).

Če podatki držijo, so pred obema motociklističnima asoma – kar zadeva zaslužke – tudi trije dirkači iz ameriške serije nascar, in sicer Kyle Busch (17,8 milijona), Jimmie Johnson (17,6 milijona) in Denny Hamlin (14,6 milijona). O takšnih vsotah lahko mojstri volana v reliju zgolj sanjajo, še največ – poltretji milijon dolarjev – bo letos kapnilo na bančni račun Francoza Sebastiena Ogierja (Toyota). Letna plača lanskega svetovnega prvaka, Estonca Otta Tänaka (Hyundai), znaša 1,5 milijona zelencev.
 

Seewer prejme dosti manj kakor Gajser


Uradni podatki o tem, koliko je slovenski motokrosistični šampion Tim Gajser vreden za Hondo, niso dostopni javnosti. Da 24-letni Haložan, ki se je v sredo veselil že četrtega naslova svetovnega prvaka (tretjega v kraljevskem razredu MXGP), zasluži blizu milijona, je v pogovoru za enega od švicarskih časopisov pred časom izdal njegov tekmec Jeremy Seewer. »Jaz dobim dosti manj kot polovico tega zneska. Vendar pa se ne morem pritoževati. A če pomislim, koliko denarja, dela in časa sem s starši vložil, da sem prišel do sem, kjer sem, potem nekaj 100.000 frankov res ni veliko,« je poudaril 26-letni Švicar, ki je lani v končni razvrstitvi za svetovno prvenstvo zaostal le za Gajserjem.

Kot je pribil, je zaslužek glede na vložek vsekakor premajhen. »Glede na to, da si v našem športu težko dolgo v svetovnem vrhu, da smo pogosto poškodovani in da na dirkah tvegamo življenja, bi si vsekakor zaslužil še boljšo plačo. A sem vesel, da sem med tistimi, ki lahko živijo od motokrosa. Poznam dirkače, ki se borijo za uvrstitve okrog osmega mesta, pa morajo plačati, da lahko tekmujejo v MXGP,« je zaupal Seewer, ki med svetovno elito brani Yamahine barve.


Podobne številke se sukajo tudi v spidveju, v katerem pod slovensko zastavo že vrsto let na najvišji ravni dirka Matej Žagar. Naš serijski državni prvak je med letoma 2005 in 2017 zgolj z nagradami za uvrstitve na preizkušnjah za svetovno prvenstvo zaslužil 433.200 dolarjev, od tega največ v sezoni 2017 (71.850), ki jo je v skupnem točkovanju končal na sedmem mestu. Boljši je bil sicer v letih 2014 in 2015, ko je zasedel končni peto in šesto mesto.

V obdobju 2005–2017 si je največje kose denarne pogače (od prirediteljev SP) pridirkal Američan Greg Hancock (skupaj 837.900 dolarjev). Toda glavnino zaslužka spidvejisti vendarle prejmejo v klubih. Najboljše plače imajo praviloma v elitni poljski ligi, v kateri že dolgo tekmuje tudi Žagar. V sezoni 2018, v kateri je bil še tretjič svetovni prvak, je bil, denimo, po zaslužku št. 1 britanski zvezdnik Tai Woffinden, čigar plača pri klubu iz Vroclava je znašala pol milijona dolarjev. 

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine