So slovenski ministri premalo plačani?

Preverili smo, kakšne plače imajo naši ministri in nekateri njihovi evropski kolegi.

Galerija

Ministrski zbor 14. slovenske vlade. FOTO: Vlada

T. V.

19. 8. 2020 | 08:22

19. 8. 2020 | 08:48

14:18

A+A-

V zadnjih dneh se ob dogajanju okoli ministrice za kmetijstvo in predsednice Desusa Aleksandre Pivec ter njenih računov za nočitev v Izoli ponovno sproža debata, da so slovenski ministri premalo plačani, češ da bi višje plače v politiko privabile bolj kakovosten kader, pa tudi da bi bilo manj nagnjenosti h koruptivnosti.

Na parlamentarne stranke smo zato naslovili vprašanji, ali menijo, da so plače slovenskih ministrov dovolj visoke in ali bi podprli zvišanje njihovih plač. Večina opozicijskih strank je odgovorila, izmed petih koalicijskih pa se je odzvala le Nova Slovenija (NSi). Spodaj navajamo odgovore strank, na koncu članka pa lahko za primerjavo preverite, kakšne imajo plače ministri v nekaterih evropskih državah.

Lista Marjana ŠarcaV vladi nekdanjega predsednika vlade Marjana Šarca so bili standardi glede plač tako ministrov kot tudi državnih sekretarjev zelo jasni – slednji so bili razvrščeni v spodnje plačne razrede.

Vprašanje glede povišanja plač funkcionarjev bi vsekakor terjalo zelo široko razpravo, na nesorazmerja je večkrat opozarjalo tudi računsko sodišče. Omenjeno vprašanje je bilo odprto že tudi v času vlade Marjana Šarca, vendar je takrat prevladalo stališče, da dvig plač funkcionarjem tisti hip ni prioriteta. Glede na trenutno situacijo in posledice epidemije covida 19, pa to prav tako ne bi smela biti prioriteta te vlade.

Zato se nam zdi tudi popolnoma neprimerno, da vlada v času krize svojim izbrancem izplačuje visoke dodatke pod pretvezo epidemije – primer generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča, tesnih sodelavcev ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa in nekdanjega generalnega direktorja policije Antona Travnerja ter njegovih namestnikov (medtem ko so dodatki za javne uslužbence večinoma strogo omejeni), drugim pa je jemala (tožilci). Sama višina plače sicer še ni zagotovilo za nekoruptivnost ali učinkovitejše delo.

Stranka Alenke BratušekPogovor o višini plač javnih uslužbencev in vladnih funkcionarjev je v času gospodarske krize, dviga brezposelnosti ter številnih bankrotov malih podjetij in samostojnih podjetnikov popolnoma neprimeren. Ob prihajajoči krizi se bomo verjetno pogovarjali ravno nasprotno, tj. o znižanju plač. Ko smo bili leta 2013 v največji finančni krizi v zgodovini Slovenije, so v vladi skupaj s takratno predsednico mag. Alenko Bratušek najprej znižali plače sebi, šele nato so se o plačah javnega sektorja pogajali s sindikati. V krizi je predvsem pomembno to, da so najprej izplačane vse pokojnine, plače in socialni transferji in šele za tem preostali prejemki.

Socialni demokratiV politiko ne greš zaradi denarja, ampak zaradi poslanstva, da stvari izboljšuješ in delaš v korist ljudi, skupnosti, občine ali države. Vzrok koruptivnosti politikov (voljenih funkcionarjev) ni višina plače, ampak nečasten odnos do tega poslanstva in do zaupanja ljudi. Da, nekatere plače v Sloveniji so prenizke, na primer negovalk v domovih za starejše, medicinskih sester, delavcev v turizmu in industriji ter mnogih drugih. V dolgem seznamu potreb po večjih plačah so politiki na koncu seznama. Zato je stališče Socialnih demokratov: ne, plač voljenih funkcionarjev (politikov) ni treba zviševati.

LevicaV Levici se strinjamo, da v plačnem sistemu javnega sektorja obstajajo anomalije. A te anomalije ne obstajajo na vrhu lestvice, temveč pestijo njen spodnji del. Težava niso nizke plače politikov in funkcionarjev, temveč plače tistih na dnu lestvice. Imamo kar 20 plačnih razredov, ki so pod minimalno plačo. To je ključna težava, ki jo moramo reševati. V Levici že ves čas problematiziramo predvsem najnižje plače v Sloveniji. V ta namen smo pripravili zakon o minimalni plači in na podlagi tega vseskozi delujemo. Zavedamo se, da so plače v Sloveniji še vedno pod evropskim povprečjem. Dve tretjini plač sta manjši od 1050 evrov neto mesečno, kar 120.000 ljudi – med njimi mnogi v javnem sektorju – dela za osnovno plačo, ki je nižja od 700 evrov. V gospodarstvu se množijo pogosto neplačane nadure, število kršitev delovnopravne zakonodaje pa iz leta v leto narašča. V javnem sektorju se vse bolj razrašča t. i. outsourcing, predvsem storitev čiščenja, varnostnikov in tehničnega osebja. V Levici zagovarjamo večjo vlogo zaposlenih v podjetjih in pri upravljanju ter omejitev plač poslovodstev podjetij na razmerje 1 : 5 med najnižjimi in najvišjimi plačami. Zavedamo se, da dobički rastejo, plače in življenjski standard pa ne.

Na podlagi povedanega smo v Levici mnenja, da plače ministrov in drugih voljenih funkcionarjev trenutno niso nikakršna težava. Težava so plače tistih, ki se kljub temu da delajo, s težavo prebijejo skozi mesec. Prav tako smo mnenja, da je predpostavka, da bo nekdo ravnal manj koruptivno zaradi višje plače napačna. Običajno je v resnici ravno nasprotno, saj tisti, ki ima veliko, pogosto želi še več. V času, ko se nezaposlenost povečuje, ko 243.000 ljudi živi pod pragom tveganja revščine je bolj kot premislek o dvigu ministrskih plač na mestu premislek o davčni reformi, ki bi primerno obdavčila najbolje plačane.

Nova SlovenijaRazprave o primernosti višine plač v slovenski politiki niso nove. Zagotovo drži teza, da višje ko so plače, večji je interes za taka delovna mesta, zato pride do pozitivne kadrovske selekcije, kjer položaje zasedejo bolj sposobni in kakovostni kadri. To velja npr. v gospodarstvu, najvišja mesta v politiki ter državni upravi pa pri tem niso nobena izjema.

Cilj NSi je izboljšanje poslovnega okolja in dvig dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu. To pomeni kvalitetnejša in bolje plačana delovna mesta za vse. Ko bo politiki uspelo izboljšati standard in blaginjo vseh, bomo lažje odločali tudi o morebitnem dvigu plač funkcionarjev.

O tem, kakšne plače ima ministrska ekipa tretje vlade Janeza Janše, smo že pisali. Ob nastopu mandata je vlada ministre uvrstila v 64. plačni razred, kar pomeni 5211 evrov plače bruto, a so nato z zakonom o interventnih ukrepih osnovne plače znižali za 30 odstotkov. Za julij bo po podatkih, ki nam jih je posredoval urada vlade za komuniciranje, najvišjo plačo prejel premier, najnižjo pa minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Plače premierja in ministrov za julij 2020:

Ministrstvo	Minister	bruto	neto
Predsednik vlade	Janez Janša	6.064,94	–
Ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu	Helena Jaklitsch	5.473,57	3.169,55
Ministrstvo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko	Zvonko Černač	5.744,20	3.448,73
Finančno ministrstvo	Andrej Šircelj	5.812,98	3.305,31
Ministrstvo za zunanje zadeve	Anže Logar	5.469,06	3.167,41
Ministrstvo za pravosodje	Lilijana Kozlovič	5.862,23	3.366,24
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo	Zdravko Počivalšek	5.847,39	–
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano	Aleksandra Pivec	5.572,23	3.361,21
Ministrstvo za infrastrukturo	Jernej Vrtovec	5.348,66	3.300,29
Ministrstvo za okolje in prostor	Andrej Vizjak	5.744,20	3.599,68
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti	Janez Cigler Kralj	5.451,85	–
Ministrstvo za zdravje	Tomaž Gantar	5.727,00	3.301,75
Ministrstvo za javno upravo	Boštjan Koritnik	5.451,85	3.158,48
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport	Simona Kustec	5.555,03	3.212,31
Ministrstvo za kulturo	Vasko Simoniti	5.881,77	3.375,49
Ministrstvo za notranje zadeve	Aleš Hojs	5.747,94	–
Ministrstvo za obrambo	Matej Tonin	5.417,46	3.401,89

Slovenija
Minimalna plača: 940 evrov bruto (2020)
Povprečna plača: 1892 evrov bruto (2020)
BDP na prebivalca: 22.083 evrov (2018)

Preberite tudi:
Primerjava: koliko več zaslužijo ministri Janeza Janše

Avstrija
V Avstriji je bruto plača ministrov in tudi predsednika države vezana na plačo poslanca, ki znaša 8930 evrov (podatki so za leta 2019). Zvezni predsednik države ima 25.006 evrov plače (količnik 2,8), kancler 22.327 evrov (količnik 2,5), podkancler z resorjem 19.647 evrov (količnik 2,2), podkancler brez resorja pa 17.860 evrov (količnik 2), enako tudi zvezni ministri.
Minimalna plača: 1500 evrov (2020)
Povprečna plača: 3811 evrov (2019)
BDP na prebivalca: 42.870 evrov (2019)

Hrvaška
Najslabše je plačan minister za zdravje Vili Beroš, ki prejema 15.620 kun (2090 evrov). Trije ministri imajo 16.400 kun (2195 evrov) neto, pet jih ima več kot 17.000 kun (2275 evrov), štirje več kot 18.500 kun (2475 evrov), po trije pa več kot 19.000 kun (2540 evrov) oz. več kot 20.000 kun (2675 evrov). Premier ima 22.000 kun (2945 evrov) plače.
Minimalna plača: 546 evrov (2020)
Povprečna plača: 1230 evrov (2020)
BDP na prebivalca: 13.270 evrov (2019)

Madžarska
Madžarski premier Viktor Orban je po podatkih, ki jih je junija lani objavila madžarska vlada, zaslužil 21 milijonov forintov (63.500 evrov oz. 5290 v povprečju na mesec), od tega zneska pa plačal 15 odstotkov prispevkov. Finančni minister je prejel 66.550 evrov letne plače, enako kot zunanji minister.
Minimalna plača: 487 evrov (2020)
Povprečna plača: 1165 evrov (2019)
BDP na prebivalca: 14.779 evrov (2019)

Italija
Oktobra lani so sprejeli zakon o zmanjšanju števila parlamentarcev v obeh domovih, da bi v naslednjem desetletju prihranili kar milijardo evrov. Število članov parlamenta se bo po naslednjih volitvah, ki so načrtovane za 2023, zmanjšalo s 630 na 400, število senatorjev pa s 315 na 200. V povprečju član parlamenta na leto stane 230.000 evrov, senator pa 249.600 evrov.
Italijanski premier zasluži približno 80.000 evrov neto na leto (približno 6660 na mesec). Paolo Gentiloni, predhodnik Giuseppeja Conteja, je leta 2016 zaslužil 109.607 evrov, tedanja ministrica za izobraževanje celo 180.291 evrov, minister za kulturo 148.692 evrov, ministrica za odnose s parlamentom pa 144.853 evrov bruto. Najmanj je zaslužil kmetijski minister, in sicer 46.750 evrov.
Minimalna plača: zakon ne določa minimalne plače
Povprečna plača: 2442 evrov (2020)
BDP na prebivalca: 28.090 evrov (2019)

Srbija
Konec lanskega leta so v Srbiji zvišali plače v javnem sektorju. PO tem zvišanju ima premierka Ane Brnabić 127.812 dinarjev (1086 evrov) plače, predsednik države Aleksandar Vučić 144.540 dinarjev (1228 evrov), podpredsednik vlade in zunanji minister Ivica Dačić 108.627 dinarjev (923 evrov). Plače drugih ministrov se gibljejo od 95.000 (807 evrov) in 103.000 dinarjev (875 evrov). Minister za zdravje Zlatibor Lončar ne prejema ministrske plače, ampak 88.000 dinarjev (748 evrov) kot kirurg v Kliničnem centru Srbije.
Minimalna plača: 343 evrov (2020)
Povprečna plača: 699 evrov (2019)
BDP na prebivalca: 6720 evrov (2019)

Hvala, ker berete Delo že 65 let.