Slovenska smer, bolje pozno kot nikoli

Po čez noč odstavljenem Dinu Skenderju prihaja Goran Stanković. Novi trener nogometašev Olimpije uradno še ni potrjen, toda prvi mož zeleno-belih Milan Mandarić nima na voljo veliko časa niti denarja, da bi izbiral med uveljavljenimi strokovnjaki. Novi trener naj bi bil uradno potrjen jutri. Stankovićevo vrnitev v tabor zmajev lahko prepreči le še čudež. Resda ima ta beseda v Mandarićevi vladavini nekoliko ponesrečen pomen (zmešnjavo), toda delnica 41-letnega Ljubljančana, ki je poleti lani zapustil položaj vodje Olimpijine mladinske šole, potem ko je bil tudi v vlogi trenerja mladincev sila uspešen, saj so bili upi najboljši v državi, kotira najvišje.

V njegov prid gredo prav vse peripetije, brez katerih Olimpija ne zmore izpeljati sezone. Stanković je vsaj posrečen izhod v sili, v njegovem življenjepisu piše, da ima v 1. SNL samostojne trenerske izkušnje le od septembra lani, ko ga je v Sežano zvabil CB24 Tabor. Na Krasu je zamenjal Maura Camoranesija, ki je šel v Maribor. Stanković bi tako lahko postal že tretji trener, ki so ga Sežanci hočeš nočeš morali izpustiti po vabilu močnejšega in bogatejšega kluba. Pred omenjenima je iz Sežane v Domžale odšel tudi Andrej Razdrh.
 

Postajališče nadpovprečnih Hrvatov

Čeprav pri Taboru niso vedeli prav nič o Mandarićevi nameri, imajo preslabe argumente, da bi lahko onemogočali Stankovićev odhod. Položaj je skoraj na las podoben, kot je bilo pri Camoranesiju: plače zamujajo, zaradi česar bi bil Stankovićev odhod pred iztekom pogodbe celo dobrodošel, saj bo klub v pogajanjih z Olimpijo in trenerjem najbrž dosegel, da se pobotajo. Olimpija kljub komediji zmešnjav v prvih pripravljalnih dnevih še v ničemer ne zaostaja za Mariborom, saj bo vodilni po prvem delu sezone šele v sredo končal zimski premor.

Toda v zeleno-belem taboru je pestro, nepredvidljivo in tudi delovno: treninge začasno vodi Milan Anđelković, v minuli sezoni pomočnik Safeta Hadžića, ki je vajeti prevzel po odhodu celotnega Skenderjevega strokovnega štaba. Še bolj kot trenerska kombinatorika je vznemirljiva igralska. Iz dneva v dan je jasno, da je bila Olimpija zgolj postajališče in odlagališče sicer za SNL nadpovprečno kakovostnih hrvaških igralcev, ki niso našli ugodnejšega angažmaja v tujini. Po prvokategornikih Anteju Vukušiću, Goranu Miloviću in Mariu Kvesiću se v Ljubljano ne bo vrnil niti Ivan Močinić, po vsej verjetnosti pa še kdo od igralcev, ki jih je pripeljal športni direktor Mladen Rudonja.

Vse Olimpijine poteze – naposled – nakazujejo slovensko smer. Tudi če je izbrana po sili razmer, je bolje pozno kot nikoli. Ali je Stanković v teh razmerah najbolj posrečena izbira, bo razkrila pomlad. Izhodišče za trenerja, ki pozna slovenske fante pri Olimpiji, skoraj ne bi moglo biti boljše. Šampionska bitka z najboljšimi tujci bi Mandarića stala preveč, z mladimi, zagnanimi in podprti s tujci, ki bodo ostali, pa bo v najslabšem primeru dosegla uvrstitev v kvalifikacije za evropsko ligo. V najboljšem pa bo še bolj uveljavila najdragocenejše adute in tudi Mandariću prinesla manj stroškov ter častni umik.