Čeprav je ljubljanska okrožna sodnica
Ana Klampfer Binder pri izreku sodbe 33-letnemu zagrebškemu roparju
Ivanu Števuri upoštevala olajševalne okoliščine – da je kaznivo dejanje priznal in ga obžaloval, da še ni bil kaznovan in je oče majhnega otroka ter da ima do svojega dejanja kritičen odnos –, pa se vseeno ni strinjala z odvetnikom
Dinom Baukom, ki je za svojega klienta poskušal izposlovati pogojno kazen. Intenziteta oteževalnih okoliščin, torej premišljenega ravnanja v sostorilstvu in dejstva, da je uporabil pištolo, bil nasilen, zaposleno v zlatarni pa zvezal, ji usta prelepil z lepilnim trakom in jo žalil ter ji grozil s smrtjo, s pajdašem pa odnesel za več kot 20.000 evrov plena, po njenih besedah pretehta nad olajševalnimi okoliščinami. Zaradi tega je bil primeren le izrek zaporne kazni in sodišče je pri odmeri te v celoti sledilo tožilki
Liljani Tomič: dve leti zapora in stranska kazen treh let izgona tujca iz države po prestani kazni.
Žganje in kokain
Poročali smo, da je Števura, državljan Hrvaške, Srbije in Madžarske, ki je po poklicu teolog in živi v Zagrebu, skupaj s hrvaškim državljanom
Marjanom Tipurićem 17. oktobra 2018 ob 15.30 v Wolfovi ulici oropal Zlatarno Celje. Iz vitrin sta vzela za 16.836 evrov zlatnine, nekaj več kot 3700 evrov gotovine ter nekaj darilnih bonov in zbežala. Sodnica je Zavarovalnici Sava, ki je zlatarni izplačala škodo, kot je predlagala tožilka, priznala premoženjskopravni zahtevek v znesku 20.552 evrov. To mora Števura vrniti zavarovalnici, čeprav pravi, da mu je Tipurić kot njegov del plena izročil le majhno vrečko zlata, ki jo ima še vedno doma in kar bi lahko njegovo dekle prineslo v Ljubljano. Zagovornik Bauk je v končni besedi poudaril, da je zavarovalnica očitno prekmalu izplačala odškodnino, saj je obtoženec povedal, da je Tipurić zagotovil, da bo sef odprt, da je tako namreč dogovorjeno. A po sodničinih besedah to, ali je bil sef odklenjen ali ne, na premoženjskopravni zahtevek nima vpliva. Števura se o morebitni pritožbi na sodbo še ni izjasnil in bo po besedah svojega zagovornika zadevo najprej prespal.
Ropar pustil telefonsko številko
Poročali smo, da so policisti njegovemu pajdašu, staremu znancu policije Tipuriću, na sled prišli na podlagi bioloških sledi, in ropar se je v Ljubljano tudi vrnil na zaslišanje pred preiskovalnega sodnika, kjer pa ni bil zgovoren. Neuradno naj bi se tudi on poskušal s tožilstvom dogovoriti glede priznanja krivde, Števura pa pravi, da je Tipurić po njegovem vedenju v ZDA. Za Števuro pa so preiskovalci izvedeli, ker naj bi pred ropom v središču mesta ljudi, menda tudi eno od prodajalk, spraševal, kje lahko kupi marihuano, ob tem pa puščal telefonsko številko svojega službenega mobilnega telefona. Ta je bila javno objavljena, policisti so ga menda izsledili kar prek facebooka.
20.000 evrov mora zdaj vrniti zavarovalnici.
Na sodišču je Števura te dni povedal, da naj bi mu njegov znanec Tipurić tistega dne vrnil 1400 evrov. Dejal naj bi mu, naj njega in njegovega brata pelje v Ljubljano, kjer bo dobil denar. Brata Tipurić naj bi se v Ljubljani sprla in razšla, z Marjanom pa sta se ga napila in uživala kokain, ki ga je menda poizkusil prvič. Tipurić je predlagal, da oropata zlatarno, in na oddelku za igrače trgovine Müller na Čopovi sta kupila plastično pištolo in lepilni trak. »Nisem bil pri sebi, še na posnetku se vidi, da sem šestkrat poskušal odpreti vitrino, ker sem bil tako pijan,« se je Števura branil na sodišču. Ko sta bežala, mu je pred zlatarno celo na tla padel potni list, da se je moral vrniti ponj, nato pa je namesto na Hrvaško z avtom najprej zbežal celo proti Avstriji. V solzah je razlagal, da česa takšnega niti slučajno ne misli ponoviti in da bi se rad vrnil k svoji družinici, ki brez njega težko shaja.
Števura, ki je bil po lastnih besedah zaposlen v Zagrebu kot menedžer vseh tamkajšnjih DM-poslovalnic in je zaslužil solidnih 1600 evrov na mesec, na otoku Vir pa ima lastno stojnico s spominki, se je nekaj časa izogibal prijetju, predvsem ker je hotel v poletni sezoni zaslužiti nekaj denarja za svojo družinico. A to po mnenju sodnice ne more biti izgovor za izmikanje postopku, zato je odločila, da do pravnomočnosti sodbe počaka v priporu, kjer je od 23. septembra lani, ko se je predal.
Komentarji