Rogliča so pred Tourom dohitevali rekreativci

Primož Roglič, zmagovalec Vuelte in dirke Liège–Bastogne–Liège, drugouvrščeni na Touru, številka ena na svetovni jakostni lestvici, je nedvomno izstopal v kolesarski sezoni 2020. To velja tudi za njegovo ekipo Jumbo Visma, ki je končala skoraj desetletno prevlado Ineosa (Skya) v kolesarski karavani. Skupaj se je veselila velikih uspehov in preživela tudi nekaj težkih trenutkov, o katerih je za nizozemski časnik De Telegraaf spregovoril športni direktor Merijn Zeeman.

»Kar je Primož kazal od avgusta vse do zdaj, je nekaj izjemnega, zelo ga spoštujemo. Marsičemu se je odrekel, da je lahko vseskozi dirkal na najvišji ravni. V tem obdobju je bil doma le nekaj dni, ves čas se je osredotočal na nove cilje. Tako motiviran je in psihično trden, da jo to že nenavadno,« se je poglavja o uspehih slovenskega zvezdnika lotil Zeeman.

Roglič je bil z 12 zmagami najuspešnejši kolesar najmočnejše ekipe, predvsem pa najbolj vztrajen in trdoživ, za zmage se je boril na vseh dirkah, na katerih je nastopil od DP pod Krvavcem 21. junija do cilja Vuelte v Madridu 8. novembra.

»Če na dirki Liège–Bastogne–Liège zmagaš tako, kot je on ugnal Juliana Alaphilippa, noben presežnik ni dovolj. Zatem je Primož dobil še štiri etape in končno razvrstitev Vuelte. To govori o tem, kako izjemen tekmovalec je. Na Vuelti smo bili vsi z njim bolj sproščeni kot na Touru in ob koncu sezone dobili lepo nagrado,« se je 41-letni Nizozemec dotaknil najbolj boleče zgodbe za Rogličeve navijače.
 

Osredotočili so se na napačnega

Jumbo Visma je imela dirko po Franciji pod nadzorom do odločilne vožnje na čas v 20. etapi, v kateri je Rogliču rumeno majico slekel Tadej Pogačar. »Ko smo oktobra lani začeli načrtovati nastop na Touru, smo imeli zamisel o treh kapetanih, Rogliču, Stevenu Kruijswijku in Tomu Dumoulinu. Načrt se je sesul, ko se je Kruijswijk poškodoval pri padcu na kriteriju Dauphiné. Tudi Primož je padel in njegov nastop na Touru je bil dolgo vprašljiv. V soboto je padel, v torek, le deset dni pred začetkom Toura, sem šel z njim na kolo. Bok in zadnja plat sta ga tako bolela, da so ga dohitevali rekreativci. Naposled so šle stvari v pravo smer, a se nam je sesul še načrt o dveh kapetanih, saj se je Dumoulin hitro prelevil v pomočnika,« je predzgodbo zaključne drame orisal Zeeman.

»Cilj je bil, da gremo v vožnjo na čas s čim več prednosti. Smo storili napako? Do tistega trenutka ne, Primoža smo v odločilno etapo pripeljali s 57 sekundami naskoka, menili smo, da bo to dovolj. Izkazalo se je, da ni tako, ker je Pogačar odpeljal izjemno vožnjo na čas. Smo kje po nepotrebnem izgubili čas? Morda na vzponu na Peyresourde, na katerem je Pogačar nadomestil 40 sekund, a smo se tedaj še osredotočali na Egana Bernala. Primož je nekajkrat sledil Pogačarjevim skokom, vsem ni mogel. Nato se je izkazalo, da bo odločal dvoboj med njim in Pogačarjem, v katerem smo bili za malo prekratki. Izguba Toura zadnji dan je bila veliko razočaranje. Bilo je veliko grenkobe, nejevere, frustracij in joka, a to ne pomeni, da je šlo vse naše delo v nič. Lahko smo ponosni na tri etapne zmage, 11 dni v rumeni majici in končno drugo mesto, ki je naša najboljša uvrstitev na Touru v zgodovini,« je Zeeman pokopal duhove Toura 2020.

Kmalu bo treba že razmišljati o tem, kako se lotiti velike pentlje prihodnje leto. Se spet obeta načrt s tremi kapetani, ki je bil letos le mrtva črka na papirju? »Dogovoriti se moramo še, kako se ga bomo lotili, vsekakor pa Tour ni bil naš veliki cilj samo letos. Najprej uživajmo v tej Primoževi zmagi na Vuelti, ki je bila tudi zelo posebna,« kart še ne razkriva Zeeman, čeprav je bolj kot ne jasno, kdo je najmočnejši adut Jumba Visme, ki je bila v Španiji zmagovalka tudi po zaslužkih. Roglič je za končno zmago prejel 150.000 evrov in še 44.000 za štiri etapne zmage, Nizozemska zasedba pa je vse skupaj iz nagradnega sklada pobrala 264.115 evrov.