Razpis za navezavo tretje osi na avtocestni križ

Dars je v ponedeljek objavil prvi razpis na odseku severnega dela tretje razvojne osi med Šentrupertom in Velenjem. Dars išče izvajalca za prvih 4,1 kilometra hitre ceste, vključno s priključkoma Šentrupert in Parižlje. Ocenjena vrednost del je 80 milijonov evrov brez DDV, rok za oddajo interesa je 8. avgust.

Javno naročilo je objavljeno po določilih omejenega postopka, kar pomeni, da bo Dars najprej proučil sposobnost zainteresiranih gradbincev za izvedbo del in nato izbrane povabil k oddaji ponudb. Prva etapa tega odseka severnega dela tretje razvojne osi predvideva ureditev 4,1 kilometra hitre ceste, vključno s preureditvijo priključka Šentrupert na štajersko avtocesto in ureditvijo priključka Parižlje. Predvidena je še vrsta drugih infrastrukturnih ureditev, tudi več podvozov in nadvozov ter viadukt Parižlje, protihrupna zaščita, ureditev komunalnih vodov in krajinska ureditev.

Ocenjena vrednost del je 80 milijonov evrov brez DDV, dela naj bi bila izvedena v 36 mesecih od uvedbe izvajalca v delo. Zainteresirani gradbinci imajo za oddajo prijav za sodelovanje v izbirnem postopku čas do 8. avgusta, nato bo Dars izmed interesentov izbral tiste, ki so po njegovi presoji dela sposobni izvesti. Te bo nato pozval k oddaji konkretnih ponudb. Projekt gradnje težko pričakovanega severnega dela tretje razvojne osi, ki ga trenutno ob številnih kritikah o (pre)počasnem poteku postopkov izvajajo na več gradbiščih med Velenjem in Slovenj Gradcem, se tako seli tudi na južni odsek.

Kdaj bo projekt končan

Celotni severni del tretje razvojne osi bodo po načrtih zgradili do junija 2028. Ta zadnja ocena pristojnih s konca maja temelji na dodatni zunanji strokovni recenziji tehnološko najzahtevnejših odsekov, ki jo je Dars opravil v sodelovanju s projektantom Marjanom Pipenbaherjem. Na podlagi ugotovitev inženirja Marjana Pipenbaherja, ki je konec maja pregledal terminski plan projekta tretje razvojne osi med Šentrupertom in Slovenj Gradcem, smo časovnico skrajšali za pol leta, ta del hitre ceste naj bi bil tako zgrajen do junija 2028, je ob predstavitvi povedala infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak je dodal, da so največja tveganja pritožbe na gradbena dovoljenja.

»O juniju 2028 govorimo ob predpostavki, da ne bo pritožb na gradbena dovoljenja,« je poudaril predsednik uprave Darsa. Pojasnil je, da so doslej nastajale zamude pri pridobivanju soglasij in dovoljenj. »V Darsu ne prepoznavamo več večjega tveganja pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, saj medresorska delovna skupina dosega napredek in prepričan sem, da bo delo še intenzivnejše. Največje tveganje je v tem, da so tožbe na gradbeno dovoljenje vložene pred njegovo pravnomočnostjo. To doživljamo na južnem delu tretje razvojne osi, kjer zadeve stojijo že leto in pol. Na potencialne tožbe pa ne ministrstvo ne Dars nimata vpliva,« je dejal Hajdinjak in tako spomnil tudi na gradnjo ceste okoli Novega mesta, ki se zaradi tožbe civilne iniciative še ni premaknila z mrtve točke.

Potrebno je združevanje etap

Ministrica je povedala, da so pol leta rezerv našli v sočasnem začetku gradnje etap na trasi od štajerske avtoceste do Velenja. Marjan Pipenbaher je glede tega pojasnil, da se prihranek lahko doseže s sočasno gradnjo in združevanjem nekaterih etap, zaradi, denimo, transporta materiala, ki naj bodo v domeni enega izvajalca: »Pomembno je, da bo dela izvajal en močan izvajalec, ki bo nosilni partner v konzorciju ter bo znal dobro organizirati in razporediti delo med posameznimi partnerji. Z enim izvajalcem niti ne nastajajo kolizije med posameznimi odseki, ki so organsko povezani.« Dars doslej pridelanih zamud pri pridobivanju dovoljenj ne bo skrajševal na račun krajših rokov gradnje. To bi namreč lahko poslabšalo kakovost gradnje in ogrozilo varnost objektov, vrednost investicije pa bi se povišala, je opozoril prvi človek upravljavca avtocest.

Zahtevna geologija za predorogradnjo

Inženir Pipenbaher, ki je med drugim projektiral Pelješki most, je dejal, da bo čas izvedbe diktirala gradnja predorov, ki je zahtevnejša kot na drugem tiru med Koprom in Divačo: »Na tretji osi predori potekajo skozi sedimentne kamnine, kjer bo napredovanje počasno. Tu se bo na začetku napredovalo poldrugi meter na dan, medtem ko je to v apnencu mogoče tudi deset metrov na dan. Predori so razmeroma kratki, a pri formiranju stabilnega izkopa se bo porabilo ogromno časa.«