Prva ženska naj bi na Luni stala leta 2024

Pred kratkim so strokovnjaki ameriške letalske vesoljske agencije Nasa javnosti razkrili načrt, vreden 28 milijard dolarjev, ki bi omogočil vrnitev astronavtov na Luno leta 2024. Nasin šef Jim Bridenstine navaja, da je agresivna časovnica, ki jo je lani podala administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa, zdaj močno odvisna od kongresa. Ta mora v naslednjih nekaj mesecih odobriti 3,2 milijarde dolarjev sredstev, ki so namenjena razvoju lunarne vesoljske ladje s človeško posadko, ki bo omogočila pristanek astronavtov na tem našem najbližjem nebesnemu telesu.

Načrt, ki ga je pred dnevi razkrila Nasa, ne prinaša novih podrobnosti, vsebuje pa izstrelitev astronavtov na krovu rakete SLS (Space Launch System) in vesoljske ladje Orion, ki jih bo pripeljala blizu Lune. Tam bodo prestopili v lunarno vesoljsko ladjo in se z njo spustili na Lunino površino, kar bo prvič po decembru 1972, ko je tam pristal Apollo 17.



Nasa naj bi zdaj imela vse ključne sisteme in pogodbe, kar ji zagotavlja izpolnitev ambicioznih ciljev predsednika glede vrnitve astronavtov na Luno, dodaja Bridenstine. Trumpova administracija je lani Naso usmerila k cilju, da bi do konca leta 2024 omogočili pristanek prve ženske in naslednjega moškega na površini našega naravnega satelita.

Za razvoj vesoljske ladje kandidirajo tri družbe, in sicer Blue Origin, Dynetics in SpaceX. Nasa bo izbrala eno ali dve. Program pomeni kar precejšnje tveganje za bodoče in še neizbrane astronavte, ki se tega še kako zavedajo. Gre pa tudi za politično tveganje: če programi potekajo predolgo in so predragi, jih lahko prekinejo, odpovejo. Ravno zaradi tega naj bi bil ta tako hiter in agresiven. Vendar mora vse potekati tako, kot je prav, kar pa je seveda lahko zelo vprašljivo, saj se pri vesoljskih programih marsikdaj kaj zatakne ali se pojavijo nepredvidljive težave.

Program Artemis za prve polete posadk ne predvideva izgradnje lunarne orbitalne postaje, kot je bilo sprva predvideno, ta je odložena za določen čas, bo pa seveda kritična za naslednje polete astronavtov na Luno, ki bodo imeli prvenstveno raziskovalno nalogo. Ima vse elemente, ki bodo ameriškim astronavtom omogočili vrnitev na Luno, vključno z novimi vesoljskimi oblačili. Vesoljsko ladjo Orion razvijajo od leta 2006, porabili so kar več milijard dolarjev. Podobno je z raketo SLS, razvoj obeh zamuja za več let. SLS naj bi na prvi poskusni polet brez posadke (Artemis 1) poletela konec leta 2021. Dve leti pozneje naj bi na krovu SLS z Artemisom 2 in vesoljsko ladjo Orion prvič poletela posadka in jo v vesolju testirala. Šele Artemis 3 pa naj bi 2024. do Lunine orbite ponesel astronavte, od katerih bosta dva, ženska in moški, prestopila v lunarno vesoljsko ladjo in pristala v bližini Luninega južnega pola ter tam ostala skoraj teden dni, opravila bosta najmanj dva vesoljska sprehoda, če ne celo štirih. Potem bosta vzletela s površine, se združila z vesoljsko ladjo Orion in odpotovala domov.

Trenutno pa je veliko odvisno od podpore kongresa. Če bo projekt podprl, bo omogočil razvoj, če bo zavlačeval, bo to pomenilo odlog in zamudo pri programu. Bridenstine je zmerno optimističen.

Pri tem ne moremo mimo predsedniških volitev v ZDA. Kaj bo s programom, če Trump izgubi? Bo odpovedan? Odložen? Bo novi predsednik ZDA imenoval novega šefa vesoljske agencije? Bo na čelu Nase prvič ženska?