Proti koroni že cepijo

V zadnjem mesecu se je po svetu s koronavirusom okužilo 8,47 milijona ljudi, skupna številka se približuje tako že 40 milijonom. Če bi se dnevno povprečje novo obolelih v svetu še naprej širilo kot v zadnjem mesecu (nekaj čez 302.000 na novo obolelih na dan), bi do konca leta našteli že skoraj 62 milijonov okuženih. In če je povprečna smrtnost 2,88-odstotna, bi do konca leta zabeležili že 1,78 milijona preminulih. Kakšna bo ta številka, je sicer težko napovedati, ne nazadnje prihajajo le še hladnejši dnevi, vse več se bomo zadrževali v zaprtih prostorih, kjer se virus lažje prenaša in širi, tudi zato so verjetne še veliko alarmantnejše številke o novo obolelih in umrlih.

Zgodovina nas uči, da takšne epidemije, kakršni smo priča zdaj, izzvenijo nekako v dveh letih, »valovi pridejo in minejo, končna cena pa je seveda zelo velika«, je prepričana tudi infektologinja Bojana Beović. »Na vsak način računamo bolj na cepivo, ki bo epidemijo prekinilo.« Dodala je: »Realno mnenje je, da bomo imeli informacijo o tem, ali cepivo za naslednje leto imamo, nekje do konca tega leta.«
 

Od 4 do 31 evrov za odmerek

V zadnjih dneh je nasploh razplamtelo upanje, da bi to težko pričakovano cepivo lahko na tržišče prišlo že ob koncu tega leta. V raziskavi so najdlje doslej prišli na Univerzi v Oxfordu, ki so v sodelovanju s podjetjem AstraZeneca že razvili cepivo proti koronavirusu. »Glede na informacije, s katerimi razpolagamo, gre za dobro cepivo, tudi vsi dozdajšnji rezultati so pokazali, da se lahko pohvali z 80-odstotno učinkovitostjo,« je dejal Andrej Trampuž, specialist infektologije in interne medicine, ki deluje v berlinski bolnišnici Charite.

Po vsem svetu je v razvoju trenutno 190 cepiv, enajst od teh jih je že v sami ciljni ravnini. »Res je, 11 cepiv je trenutno v tretji fazi kliničnega testiranja in za vsaj tri od njih pričakujemo prve rezultate že do konca leta ali pa vsaj v začetku prihodnjega,« nam je včeraj pojasnil tudi Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Najcenejši odmerek, za štiri evre, nastaja v AstraZeneci, najdražjega napoveduje ameriška Moderna – za 31 evrov.

Svet stoji dejansko v čakalni vrsti za cepivo proti novemu koronavirusu.

Razvijalcem potencialnih cepiv so bile vnaprej nakazane milijarde evrov, države pa tekmujejo, katera si bo še pravi čas rezervirala cepivo, da ne ostane brez. Države po svetu so namreč že rezervirale 5,7 milijarde odmerkov cepiva. EU, denimo, več kot milijardo. Dogovor o distribuciji cepiva je že pred časom sklenila tudi sosednja Hrvaška. Za dvakrat toliko prebivalcev, kot jih ima Slovenija, je naročila 1,5 milijona odmerkov.
 

Ne več samo prostovoljci?

»Nimam sicer prave informacije, če in koliko odmerkov cepiva je Slovenija rezervirala v okviru evropske skupne nabave cepiva, seznanjen sem le, da se je pridružila skupni iniciativi,« je dejal Jerala. In odgovoril podrobneje: »Evropska komisija je rezervirala 300 milijonov odmerkov cepiva Sanofi-GSK, 400 milijonov proizvajalca AstraZeneca, 225 milijonov doz podjetja CurVac, 400 milijonov doz cepiva Johnson&Johnson, 80 milijonov doz cepiva Moderna ter 300 milijonov doz cepiva Pfizer/BioNtech. Večinoma gre za opcijske dogovore z nedorečenim datumom dobave (od 12 do 18 mesecev), prve dobave naj bi bile sicer že do konca leta, saj precej teh cepiv že proizvajajo, še preden so znani rezultati testiranja.«


Aleš Štrancar, ustanovitelj in direktor ajdovske družbe Bia Separations, ki jo je pred dnevi za 360 milijonov evrov kupilo nemško podjetje Sartorius, je dodal, da po svetu cepiva že obstajajo. »Prvi so že cepljeni. In verjetno ne le tisti, ki so na seznamih prostovoljcev …«

Slovenija stavi na skupno nabavo cepiva držav članic EU s pogajalko Evropsko komisijo na čelu. Kot pravijo na ministrstvu za zdravje, je ena od pomembnih zavez v skupnih aktivnostih, da nobena od članic ne vodi ločenih pogajanj s proizvajalci obetavnih cepiv, saj bi s tem oslabili pogajalski položaj komisije. Na ta način želijo okrepiti pogajalsko moč s proizvajalci, doseganje najnižjih cen ter drugih pogojev ob odgovornosti za varna, učinkovita in kakovostna cepiva, so pojasnili na ministrstvu za zdravje.

»Trenutno je v postopku kliničnih preizkušanj več obetavnih cepiv in pričakuje se, da bodo prve količine dostopne že to jesen oziroma najpozneje do zaključka leta 2020, nekatera pa šele tekom leta 2021,« so zapisali. Komisija bo v imenu držav članic sklenila pogodbe s proizvajalci najbolj obetavnih cepiv in s tem rezervirala potrebne količine cepiv za vsako izmed držav članic EU, tudi za Slovenijo. S tem bo za vse članice Unije zagotovljena enaka možnost za čim hitrejši dostop cepiv, ki bodo v danem trenutku izpolnila vse pogoje za preskrbo EU-trga, so pojasnili na ministrstvu.


V Sloveniji je sicer že konec julija potekala priprava ocene, koliko cepiv bi potrebovali. Čeprav je že dva meseca, odkar je podatek o skupni rezervaciji odmerkov cepiv prišel v javnost, Slovenija še vedno ne želi razkriti svoje kvote. Minister za zdravje Tomaž Gantar je samo deloma namignil, da se bo v Sloveniji s cepivom proti covidu-19 predvidoma cepilo približno 60 odstotkov prebivalstva oziroma približno 1,2 milijona ljudi.
 

V Ljubljani preizkusi na hrčkih

Roman Jerala pravi, da bosta za cepljenje najbrž potrebna dva odmerka. Tudi njegova ekipa raziskovalcev Kemijskega inštituta v Ljubljani je namreč razvila svoje cepivo. Preizkusili so ga že na miših, zdaj ga na hrčkih. »Izkazalo se je, da je za miške optimalno, da dobijo po dva odmerka cepiva; tretji njegove učinkovitosti ni dodatno povečal.«
Neuradno smo izvedeli, da bo Slovenija potrebovala približno 2,5 milijona odmerkov cepiva, če bo želela prebivalstvo cepiti dvakrat in precepiti 60 odstotkov prebivalstva. Dobro informirani sogovornik, ki ni želel biti imenovan, ni bil najbolj optimističen, pravi, da je bilo lani proti gripi cepljenih zgolj 150.000 Slovencev, pa je bil, kot je dejal, ogromen odziv. Tudi zato, kot pravi, ne verjame, da bo cepljenje proti covidu-19 obvezno. Dejal je še: »Četudi bi bilo cepivo na tržišču res do konca leta, proizvajalci vsega tega niso sposobni narediti naenkrat. Zato bodo cepivo delili sukcesivno, glede na prioritetne liste. Najbrž bo v Slovenijo prihajalo po 15.000 odmerkov na vsakih 14 dni, ki jih bodo najprej deležni zdravstveni delavci.«


Verjetno pa tudi tisti pri koritu. Kdaj bomo Slovenci prišli do cepiva, je, kot pravi Aleš Štrancar, »namreč vprašanje za slovensko politiko oziroma posvečene dobavitelje, vezano na višino njihovih provizij«.