Na tej točki ne bi rad diskreditiral resnosti situacije, ki je na državni, evropski in globalni ravni. Sicer ima vsak svoje poglede na dano situacijo. Predvsem, kako bi se jo dalo uravnavati. Kot na zanesljivost informacij, ki so servirane skozi medijski aparat in samo prikazovanje statistike. Ampak to ni moja tema. V to se ne spuščam.
 
Dejstvo je, da uspešen/a podjetnik/ca, ki se je uspel/a obdržati in razviti svoje podjetje v več kot 20 letih, šel/šla skozi mnoge vzpone in padce. Dejansko si obdobja »ekspanzije in krčenja« gospodarstva sledijo. Težko govorimo o kakšnem točnem algoritmu. Čeprav ga marsikdo poskuša ali pa trdi, da ga je ugotovil.
 

 
Tisti podjetniki/ce, ki so bili sposobni svoj posel znotraj obdobja več let transformirati, razcveteti in obdržati, imajo sposobnost adaptacije. Imajo tudi voljo in vizijo. O ključnih karakternih lastnostih podjetnikov/nic, ki so esencialna za prebroditev katerikoli krize, v naslednjem članku.
 
Danes, bi se predvsem osredotočil, na štiri situacije, ki podjetnika/co premaknejo iz statusa quo. Ki, ga/jo preko negativnega ali pozitivnega dogodka spravijo v nov način razmišljanja in novega delovanja v podjetju ali podjetjih, ki jih je ustvaril/a.
 
Največkrat, ko jim zastavimo vprašanja, kaj jih je po domače »brcnilo v rit«, dobimo enega od naslednjih odgovorov: 

• rojstvo otroka,
• smrt v družini,
• gospodarska kriza,
• napačna investicija ali celo stečaj.

To so razlogi, ki smo jih – vsaj v naši praksi – najpogosteje slišali. Zagotovo obstajajo tudi drugi. Če si sam podjetnik/ca, bi verjetno še kakšnega našel/a in opisal/a. Uprl se bom na te, ki jih naši svetovalci najpogosteje slišijo.

Rojstvo otrok-a 

Dokaj logičen razlog. Številne raziskave namreč kažejo, da rojstvo otroka spremeni način razmišljanja staršem. Nekaj tega je povezano s spremenjeno biokemijo, ki se zagotovo zgodi, ko je otrok na poti. Ter po njegovem rojstvu.
 
Drugi razlog, ki  je seveda povezan s prvim, je psihološki. Za moške, ki so že prej bili v podjetništvu, velja, da so še bolj motivirani za delo. Ker želijo poskrbeti za večjo varnost svoje celotne družine. Pri ženskah študije navajajo podoben razlog. Z bistveno razliko, da gre pri moških predvsem za segment čustvenega dokazovanja svoje vrednosti in sposobnosti. Pri ženskah se predvsem vklopita inovativnost in prilagodljivost. Torej, kako lahko še dodatno optimizira delovanje svojega podjetja in zaposlenih v njem. Tako, da bom lahko lažje več časa na voljo svojim otrokom.
 
Gre za posploševanje, ki zagotovo v veliki meri pije vodo. Obstajajo tudi drugi motivacijski dejavniki po izboljšanju, ki jih otrok notranje sproži za vsakega starša oziroma podjetnika/co.
 

Smrt v družini 

Podjetniki in podjetnice na tej točki največkrat navajajo nenadno smrt enega od družinskih članov, ki je bil ključen nosilec/ka v podjetju. Bodisi kot lastnik/ca, bodisi kot ključen kader. Navadno gre za nekoga, od staršev, ki je ustanovil/a podjetje, bil/a njegova gonilna sila. Tako v tehnološkem pogledu kot v operativnem.
 
Podjetniki/ce so nam omenili/e, da so se kot nasledniki/ce morali/e znajti v popolnoma novi situaciji. Kar naenkrat je vsa poslovna odgovornost padla nanje, po smrti očeta ali mame. Glede na njihove besede, so se morali brez ključnega družinskega člana, ki je bil v podjetju vedno za vse, bistveno hitreje poprijeti z vsemi izzivi kot so pričakovali.
 
Mnogi/e celo omenijo, da je bil to največji preizkus za podjetje. Recimo, ko eden od staršev umre, ki je tehnološko in operativno vodil vse. Še večji preizkus kot krize s svojimi negativnimi posledicami za poslovanje. Le te se s poznavanjem trga, panoge in določenimi sistemskimi ukrepi v času blaginje, da omiliti.
 

Kar je dejala ena izmed naših strank, mislim, da najbolje povzame, kaj ji je smrt mame prinesla v smislu podjetniškega odraščanja: »Ko je mama nenadno preminila, ki je prej imela v podjetju vse pod kontrolo, sem bila kar naenkrat sama odgovorna za vse. Za dogovor s ključnimi kupci. Za zadrževanje rednih in novih poslov. Predvsem za ohranjanje kvalitete dela v podjetju. Vsak dan je bil zame test ali bom zdržala pritisk ali ne. Ali si bom končno pridobila zaupanje dobaviteljev in predvsem zaposlenih. Mislim, da sem se v tistih treh letih po mamini smrti, o podjetništvu, življenju in odgovornosti, naučila največ v svojem celem življenju.«
 

Gospodarske krize 

Gospodarske krize vedno prinesejo teste. Predvsem nam razkrijejo troje:

• ali ima celotna panoga, v kateri deluje podjetje sploh še vrednost za trg ali je morda zastarela;
• pokaže, kako dobro se je upravljalo z denarnim tokom, investicijami in rezervami v času blaginje;
• pokaže iznajdljivost podjetja in lastniško/vodstvenega kadra za inovacije, bodisi znotraj panoge ali s spremembo panoge.

Zgornje alineje daleč najbolj strne stavek, ki sem ga slišal na eni od družinsko/podjetniških mediacij. Ko je lastnik podjetja rekel svojim naslednikom: »Krize pokažejo ali si, ali nisi. Vojna, krize, recesije ... bil sem iznajdljiv in preživel. Če pa bi me ohromil strah, se danes ne bi imeli o čem za pogovarjati.«
 
Sicer bi marsikdo rekel, da je zgornji stavek malo kavbojski. Morda. Ampak v resnici vse kar je gospod iz srca povedal, drži. Krize vedno pokažejo, koliko smo prilagodljivi, iznajdljivi in se pripravljeni odreči določenim hipnim zadovoljitvam. Zavoljo dolgoročnih rešitev in nadaljnjega uspešnega poslovanja. To je v osnovi tudi ključ do uspeha v podjetništvu. Vztrajanje, prilagajanje spremenjenim pogojem na trgu. Kot seveda zaznavanje priložnosti.
 

Napačna investicija ali celo stečaj

Na tem mestu bi izpostavil, da je naše okolje precej kruto (obsojajoče), kar se tiče napačnih investicij. Tukaj ne govorim o zavestni zlorabi položaja. Ali o izkoriščanju določenih situacij, ki se nato izkažejo kot zgrešene investicije.
 
Govorim o napakah, ki so del podjetništva kot tudi življenja. Naše okolje hitro zažuga s prstom ob prvem neuspehu. Zgled nam bi bil lahko šport in športniki, s katerim se kot narod tako radi poistovetimo. Tako kot morajo športniki narediti določeno število ponovitev, da izmojstrijo določen gib, strel, sekvenco gibanja. Pri tem večkrat v svoji celotni zgodovini zgrešijo ali niso popolni v svojem gibu. Tako pač je. Podobno se podjetnik uči na svojih zgrešenih projektih, slabih investicijah in celokupnih napakah.
 
Uspešna podjetnica, ki je prodajala svoje podjetje, nam je povedala: »Največ napak sem naredila v prvih petih letih. Predvsem pri zaposlovanju napačnih ljudi za neprava delovna mesta. Prav tako pri določenih investicijah. Bolje bi bilo, če bi denar samo stal na računu, kot mi je svetovala mama, ali pa bi ga podarila. Ampak po petih letih sem ugotovila, kje sem dobra in kje šibka. Brez teh napak, ne bi bila danes tako uspešna, kot sem. Uspešna kot podjetnica, investitorka in kot starš. Žal še nimamo simulirane šole za podjetništvo, kjer bi lahko svoje odločanje vadili na virtualnih primerih. Verjetno bo to v prihodnje možno…«.
 
Napake so del učenja. Večina nas jih počne. Morda je važno, da je postranska škoda zase in druge čim manjša. Predvsem pa to, da se iz njih nekaj naučimo.
 
Zahvaljujem se ti za čas in branje. Predvsem ti želim prijetne in uspešne mesece, ki so pred nami v letu 2021
 
* V naslednjem članku bom pisal o ključnih karakternih lastnostih podjetnikov/nic, ki so esencialna za prebroditev katerekoli krize. O tistih lastnostih, ki jih lastniki/ce, investitorji/ke in podjetniki/ce navajajo kot ključne, da so v poslovnem svetu lahko »uspeli«.