Po tvitu Janeza Janše ostri odzivi iz tujine

Premier Janez Janša je v soboto obletnico pokola Bošnjakov v Srebrenici pospremil s tvitom, v katerem je med drugim zapisal, da tega pokola ne bi bilo, če bi Združeni narodi komunistične genocide obsodili enako kot holokavst. S tem je sprožil val odzivov, številne ogorčene tudi iz BiH. 

»Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi Združeni narodi komunistične genocide obsodili enako kot holokavst. Ker se to ni zgodilo, je doktrina JLA, da je treba nasprotnika fizično uničiti, ponovno zaživela ob razpadu Jugoslavije,« je zapisal Janša.

Pred tem je sicer objavil še en tvit, ki pa ga je nato popravil z zgoraj navedenim. V prvem zapisu je ocenil, da »pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod«.

Objava je sprožila številne odzive na twitterju in drugod. Spletni portal Slobodna Bosna je tvit označil kot »morbidno, nedržavniško provokacijo« slovenskega premierja. »Uvrščati genocid v Srebrenici na seznam komunističnih zločinov, postavljati enačaj med obračuni partizanskih enot z vojnimi nasprotniki po drugi svetovni vojni na eni ter pokolom Bošnjakov Podrinja v sklopu uresničevanja velikosrbskega načrta na drugi strani, to zmore le nepoučen ali zlonameren in neuravnovešen um. Janez Janša pa, kolikor vemo, ni nepoučen,« so med drugim še zapisali na portalu.

»Medtem ko ves svet govori o genocidu v Srebrenici, ta politik obrača pozornost javnosti na nekaj drugega, z izražanjem sporočil, ki jih je mogoče razumeti kot fašistične. Ali poskuša Janša na ta način amnestirati zločince, ki so zakrivili enega največjih genocidov na tem območju?« pa so na spletu zapisali pri sarajevskem časniku Oslobođenje.

Evropska poslanka, ki trenutno vodi SD, Tanja Fajon je Janšev tvit označila za »brezsramen«, medtem ko je njen strankarski kolega v SD in Evropskem parlamentu Milan Brglez na twitterju ocenil, da gre za »nepietetno in zavržno dejanje do žrtev in svojcev Srebrenice« ter »zunanjepolitično sramoto«.

Prvak LMŠ in nekdanji premier Marjan Šarec je na Twitterju zapisal, da bi morali ob obletnici Srebrenice vsi predvsem razmisliti o tem, kaj bomo storili, da se kaj takega nikoli več ne ponovi, izjave Janše pa so korak v nasprotno smer. »Obžalovanje, pieteta in sočustvovanje so dejanja, ki so primerna, ne pa deplasirane izjave, ki nimajo nobenega konteksta,« je ocenil.
 

Iz fanatičnega partijca se je sprevrgel v ekstremnega rasista

Oglasil se je tudi podpredsednik Mednarodnega PEN Boris A. Novak, ki je v času vojne v BiH organiziral pomoč Slovenskega in Mednarodnega PEN za begunce iz nekdanje Jugoslavije in pisatelje iz obleganega Sarajeva. Najostreje je obsodil "zgodovinsko zgrešeno, neetično, cinično in politikantsko izjavo" premierja. Kot je dodal, je Janša "sam najbolj tipičen primer obrata vzhodnoevropskega komunizma v destruktivni nacionalizem: iz oportunističnega karierista, fanatičnega partijca in zagrizenega učitelja predvojaške vzgoje se je sprevrgel v ekstremnega rasista".

V bran Janši pa je stopil nekdanji prvi mož obveščevalno varnostne službe ministrstva za obrambo Andrej Lovšin. Kot je zapisal v izjavi za javnost, so v času njegovega vodenja v letih 1990-1994 po nalogu Janše, takrat obrambnega ministra, pripravili projekt, ki je predvideval vzpostavitev ozemelj za namestitev beguncev v BiH, ki bi jih varovale enote ZN ali v konflikt nevpletenih držav, in sicer v takšni vojaški moči, da jih z vojaško silo srbske vojske ne bi bilo mogoče ogroziti. Podporo za to idejo je nato Janša iskal v vladi in pri predstavnikih drugih držav.

»Zato so obtožbe, da se sedaj kot predsednik vlade postavlja na napačno stran zgodovine, lažne in zelo krivične. Resnica je popolnoma drugačna, saj si je Janez Janša, še preden je prišlo do genocida v Srebrenici, s pomočjo projekta o 'varnih območjih' prizadeval, da do takega zločina in genocida sploh ne bi prišlo. Vendar mu žal takratni mednarodni politični odločevalci niso prisluhnili,« je zapisal Lovšin.

Janša se je sicer oglasil ob 25. obletnici genocida, v katerem so pripadniki vojske in policije Republike Srbske na t. i. varovanem območju ZN Srebrenica pobili več kot 8.372 Bošnjakov. To so storili samo v nekaj dneh po padcu enklave 11. julija 1995. V državah članicah EU 11. julij od leta 2009 obeležujejo kot evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.