Po poteh stare Emone (FOTO)

Zemljevid nas popelje od hiše do vodnjaka, od pozlačenega Emonca do obzidja in od mestnih vrat do krstilnice. Pot po današnji Ljubljani nas odpelje dlje, kot si lahko mislimo. Pripelje nas v čas Emone, prvega rimskega mesta na ozemlju Slovenije. Mesto, ki je živelo od 1. do začetka 6. stoletja, lahko s karto v roki spoznavamo po svoje. Kjer koli začnemo, tam lahko nadaljujemo.

Krožna pot po najdbah iz rimske Emone povezuje 10 točk, vse pa so si dokaj blizu. Na karti je Emona prikazana na mreži ulic današnje Ljubljane. Rimsko mesto je bilo veliko 523 krat 435 metrov. Tudi če bi ga obhodili po obzidju, bi bila pot dolga manj kot dva kilometra.

Vstopnica, ki jo obiskovalci dobijo v Mestnem muzeju Ljubljana, odpira vrata arheoloških parkov Emonska hiša in Zgodnjekrščansko središče. Na poti je na ogled še Rimski zid na Mirju, ki ga je arhitekt Jože Plečnik na poseben način povezal z 20. stoletjem. V Parku Zvezda bomo našli nekdanja mestna vrata in Emonca, eno najlepših antičnih najdb v Ljubljani.
Po poti se lahko sprehajamo vse leto, a v zimskih mesecih so ostaline v obeh parkih zaščitene.

Priporočeno izhodišče za obhod je Mestni muzej Ljubljana na Gosposki 15 v bližini Križank, kjer je v kleti med drugim na ogled rimska cesta, najdena prav tam. Muzej in oba parka sta dostopna invalidom in otrokom v vozičkih. Stranišča so na voljo v muzeju in obeh parkih. Kot dodatno ponudbo omenjajo družinski vodnik Emona od E do A. Dodatne informacije na vsaki točki so dosegljive s QR-kodami.


Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; njeno ime je verjetno keltskega, predrimskega izvora. Območje Emone je sprva spadalo v rimsko provinco Cisalpsko Galijo, pozneje pa v Italijo. Sicer pa je bila Ljubljanska kotlina naseljena že v prazgodovini. Skoznjo so že v predrimskem obdobju potekale pomembne trgovske poti med Apeninskim polotokom, Baltikom in Balkanom.

Bizantinski cerkveni zgodovinar Sozomen je ustanovitev prvega naselja na območju Emone pripisal Jazonu in argonavtom, ki da so v 13. stoletju pred našim štetjem pripluli po Savi, prezimili ter nato po Ljubljanici in kopnem nadaljevali pot v deželo Italikov. V drugi polovici prvega stoletja pred našim štetjem so ta del slovenskega ozemlja zasedli Rimljani in najverjetneje pod grajskim gričem ustanovili vojaško postojanko.


Rimljani so nato do leta 15 našega štetja na prostoru med Ljubljanico in Šišenskim hribom namensko, to je z željo utrjevanja zaledja po ilirskih vstajah, zgradili mesto s pravokotnim tlorisom in mogočnim kamnitim obzidjem ter z dvojnim vodnim jarkom na treh straneh. To je imelo vse značilnosti rimskega kastra. Prvi prebivalci so bili priseljenci iz Italije in Galije ter njihovi sužnji in odsluženi rimski vojaki.