Po grdem porazu za biti ali ne biti

So Slovenci iz pravega testa ali iz moke ne bo kruha? Potem ko so proti Rusom odigrali najslabšo tekmo v mandatu Ljubomirja Vranješa iz izgubili s 25:31 (13:16), je danes pred njimi ura resnice, ki bo dala odgovor na vprašanje, ali lahko Slovenci sežejo visoko na svetovnem prvenstvu v Egiptu ali bodo v drugem delu v Kairu bolj za številko.

V 48 urah je morala v slovenskem taboru v mehurčku v Aleksandriji padla z neba v brezno. Rekordni zmagi proti Koreji je sledil boleč poraz proti reprezentanci Ruske rokometne zveze, ki je bila na papirju za razred šibkejša, oslabljena in pomlajena. Ampak proti razglašeni slovenski četi je delovala kot v zlatih časih, ko je osvajala zlate kolajne. Slovenci pa niso bili niti senca reprezentance, ki je pred letom zasedla četrto mesto na EP na Švedskem, kjer je bila Rusija (na SP je prišla kot povabljenka) šele 22.

Od obrambe, ki je gostiteljem Švedom v Göteborgu dovolila le 19 golov, ni bilo ne duha ne sluha, pa četudi je visoki zid z Borutom Mačkovškom in Blažem Blagotinškom okrepil močni Matej Gaber. Slovenci so bili mehki, niso delali prekrškov, Vranješ tudi ni poskusil z globljo različico obrambe, ki bi morda manj ustrezala odličnemu mlademu zvezdniku Sergeju Kosorotovu in Dmitriju Kiseljevu, strelcema šestih golov. Še bolj mučno je bilo gledati slovenski napad, ki ga ni znal povezati Dean Bombač.

Ko so Rusi prvič prišli v vodstvo pri 5:4, so se roke zatresle tudi najbolj izkušenim igralcem, krilni igralci Dragan Gajić (5:10), Blaž Janc (2:5) in Darko Cingesar (0:3) so ogreli ude nepričakovanega junaka tekme, vratarja Viktorja Kirejeva, ki je zbral 17 obramb. Da se zgodba ne bo dobro končala, je postalo bolj ali manj jasno, ko je Gajić pri 20:25 zastreljal sedemmetrovko in še zicer po odbitku. Staš Skube je sicer poživil slovensko igro v drugem polčasu, a transsibirski vlak je že odpeljal.
 

Vranješ ni našel recepta

Novi ruski selektor Velimir Petković je taktično ukanil prijatelja Vranješa, ki je na klopi pustil evropskega klubskega prvaka Miho Zarabca. Edini, ki je bil na svoji ravni, je bil kapetan Jure Dolenec, ki je na začetku držal Slovence nad vodo in imel strel 6:6. Zato je bil po tekmi tudi upravičeno jezen na svoje fante.

»Treba bo pokazati precej več. Kako? To je vprašanje za selektorja, ki bo zagotovo imel svoje odgovore. Igramo za Slovenijo, za naše barve. Če nisi po takšni tekmi popolnoma telesno uničen, potem nisi dal dovolj. Težko bi rekel, da kdor koli od naših igralcev lahko to reče. Že od druge tekme z Nizozemsko ponavljam, da to ni v redu, žal se je preneslo tudi na prvenstvo,« je bil zelo kritičen Dolenec, eden od peterice Slovencev, ki so igrali na nedavnem F4 lige prvakov v Kölnu. Pri Rusih ni niti enega takšnega, večina jih prihaja iz Čehovskih medvedov, ki nastopajo v evropski ligi.

»Z menoj na čelu smo zgrešili precej neoviranih strelov. S takšnim izkoristkom je težko premagati kogar koli. Tokrat nam res ni šlo nič od rok. Proti Belorusiji nas čaka tekma za biti ali ne biti. Pokazati bomo morali vse, kar imamo. Videli bomo, ali smo iz pravega testa,« se je s pepelom posul najizkušenejši Gajić.
 

Dve točki bi vrnili nasmehe

Kar je bilo, je bilo. Vsakomur se lahko zgodi slab dan. Mnogokrat se je zgodilo, da je prvak v predtekmovanju doživel hladno prho. Tudi Hrvatom in Špancem, zadnjim finalistom EP, se je že zalomilo v Egiptu. Jasno pa je, da je vrag vzel šalo že po drugi tekmi. Če Slovenija tudi nocoj proti Belorusiji (začetek ob 18. uri) ne bo prenesla vloge favorita, ki ji očitno predstavlja coklo, bo šla v Kairo brez točk z minimalnimi možnostmi za četrtfinale.


Če se bodo fantje zbrali in odigrali, kot znajo, pa bodo z dvema točkama še vedno resni kandidati za odločilne tekme. Na drugi strani so namreč Švedska, Egipt in Severna Makedonija vsekakor premagljivi. Upajmo le, da težave niso globlje narave.