NBA si lahko obeta dodatnih pet milijard

Nekoliko nenavadno zveni, da so šefi lige NBA skoraj vsak dan prisiljeni preložiti kakšno tekmo zaradi stopnjevanja pandemije v ZDA (košarkarjem Washingtona se jih je nabralo že šest) in da hkrati vse resneje razmišljajo, da bi tekmovanje razširili z zdajšnjih 30 moštev na 32. A obe plati sta po svoje povezani. Klubi namreč po desetih mesecih brez prihodkov od prodaje vstopnic in porabe v dvoranah potrebujejo svež kapital, na račun dveh novincev bi lahko pridobili pet milijard dolarjev.

V krstni sezoni 1946/47 je v ligi NBA igralo 11 moštev, v treh letih se je število povečalo na 17, a nato padlo na osem, od leta 1966 pa se je nabor klubov počasi, a vztrajno večal. Vse do leta 2004, ko se je v tekmovanje kot 30. vnovič vključil Charlotte, ki je dve leti prej preselil franšizo v New Orleans. Ob vrnitvi med košarkarsko elito je dosegel več zgodovinskih mejnikov, saj je medijski magnat Robert L. Johnson postal prvi temnopolti večinski lastnik kluba v vseh glavnih profesionalnih ligah v ZDA, za licenco je odštel takrat rekordnih 300 milijonov dolarjev. Njegovi uslužbenci so začeli sestavljati moštvo iz košarkarjev, ki jih drugi klubi niso uvrstili med zaščitene; iz Indiane so denimo izbrali Primoža Brezca.

Dolgih 17 let pozneje je komisar NBA Adam Silver ocenil, da nova širitev ni tik pred vrati, a da je bržkone neizogibna. »Čas je, da pobrišemo prah s fasciklov z analizami, kakšni bi bili ekonomski in športni učinki širitve naše lige. Zelo cenimo zanimanje številnih, ki bi radi gledali najboljše košarkarje na svetu v svojih mestih. A stvari se moramo lotiti previdno, saj ni skrivnost, da že zdaj nimamo 30 klubov, ki bi lahko realno upali na lovoriko. Vsi pa si želimo imeti zanimivo tekmovanje,« razmišlja Silver.
 

Amazon & Co. ne bodo skoparili

Finančni strokovnjaki so izračunali, da bi lahko za vsako novo franšizo iztržili nekoliko več od povprečne vrednosti zdajšnjih klubov. Po oceni poslovne revije Forbes je ta lani znašala 2,1 milijarde dolarjev, na prvih dveh mestih pa sta bili moštvi iz finančnih metropol: New York Knicks s 4,6 milijarde in Los Angeles Lakers s 4,4. To so seveda le teoretične številke, v praksi pa so najvišjo ceno dosegli Brooklyn Nets, ki jih je Joseph Tsai, soustanovitelj kitajske trgovske mreže Alibaba, predlani odkupil od ruskega mogotca Mihaila Prohorova za 2,35 milijarde dolarjev. Če bi tokrat dodali dva nova kluba po 2,5 milijarde, bi si lahko 30 staroselcev razdelilo po 167 milijonov in nekako zakrpalo luknje v blagajnah.

Časi niso idealni niti za kupce, a kandidatov ne manjka. Med njimi je na prvem mestu Seattle, s štirimi milijoni prebivalcev v širšem mestnem območju 15. najbolj obljudeno okolje v ZDA. V letih 1967–2008 je že imel moštvo v ligi NBA, a je franšizo prepustil Oklahoma Cityju. Zdaj se želi vrniti na osrednji športni oder z gmotnimi injekcijami velikih korporacij, ki domujejo v Seattlu. Med njimi izstopa Amazon in v popolnoma prenovljeni mestni dvorani bodo v prihodnji sezoni NHL denimo že igrali hokejisti kluba Seattle Kraken.

Igralniška meka Las Vegas čuti hude posledice koronske krize, a se kar sama ponuja za novega člana lige NBA. Mesto že ima poklicni zasedbi v ameriškem nogometu (Las Vegas Raiders) in hokeju (Vegas Golden Knights), zato si ni težko zamisliti, da bi lastniki hotelov in vab za lovce na srečo sami malo tvegali pod obroči. A konkurenca bo huda. Podobne načrte imajo Vancouver, v letih 1995–2001 že prizorišče lige NBA, San Diego, ki je imel v preteklosti dve moštvi med košarkarsko smetano (predhodnika Houston Rockets in LA Clippers), Louisville, Nashville, St. Louis, Montreal ...