Nadstrešek za družabno srce mesta

Ko so konec osemdesetih let prejšnjega stoletja prek natečaja dobili nalogo za prenovo koprske tržnice, se je Marjan Vrabec, vodja biroja Studio arhitektura, najprej odpravil na posvet k njenemu avtorju. Ozko podkvasto zgradbo so leta 1950 postavili po načrtih Jožeta Kregarja. »Ohranite arkade in kamnito fasado, ostalo lahko zrušite,« mu je svetoval že upokojeni arhitekt, ko ga je obiskal na njegovem počitniškem domovanju v hrvaški Istri. Novo tržnico so zgradili leta 1990, po dobrih tridesetih letih pa se je Vrabec s sodelavcem Sašo Vukom lotil še načrtov za izdelavo nadstreška.

»Ko smo projektirali tržnično zgradbo, smo zasnovali veliko večji prostor, kot je bil prvotni, in sicer v dveh etažah. Upoštevali pa smo avtorjev predlog in ohranili osnovno arhitekturno strukturo, ki se odpira proti današnji Pristaniški ulici,« pojasni Vrabec. Tudi nekdanja Kregarjeva tržnica je bila sprva zamišljena kot širši objekt, a so se statiki ustrašili posedanja zaradi mehke sestave tal. Ko je bil Koper še otok, je namreč to območje prekrivalo morje, pred izsušitvijo pa so bile tu soline. Staro tržnico so načrtovali leta 1949, v času cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, ko še ni bilo znano, ali bo slovenska Istra postala del Jugoslavije ali Italije (priključitev k prvi je bila potem izpeljana leta 1954). Prodaja domačih pridelkov in izdelkov s podeželja se je pred tem odvijala v različnih delih mesta, predvsem pa na današnjem Prešernovem trgu. A je tržnica na takratni Ulici JLA, za katero je stal tudi letni kino, kmalu postala nepogrešljivi del mesta.
 

Izvedba do naslednjega poletja

Danes je koprska tržnica, še posebej ob sobotnih dopoldnevih, srce mestnega družabnega življenja. Na občini so se za nadkritje stojnic odločili pred dvema letoma, saj so želeli s tem predvsem izboljšati delovne razmere branjevk in branjevcev. Po objavi razpisa, izdelavi projekta in v pričakovanju gradbenega dovoljenja naj bi se dela začela jeseni, nadstrešek pa bi končali do prihodnjega poletja. Gre za zahteven poseg. Streha bo samostoječa, sicer bi preveč obremenila obstoječo konstrukcijo, ki je postavljena na posebnih plavajočih temeljih, vpetih v blatno podzemlje. V občinskem proračunu so za to namenili 820.000 evrov. Minuli teden so opravili geomehanske raziskave tal, na osnovi česar se bodo odločili za tehniko temeljenja.



»Pred 32 leti, ko smo pripravljali načrte za tržnico, smo predvideli odkriti in pokriti del, kamor bi lahko postavili stojnice v primeru slabega vremena, poleg tega pa smo namenili prostor tudi dopolnilnemu programu – od velike delikatese, pekarne, mesnice in ribarnice do dveh gostinskih lokalov,« razlaga Vrabec. Te načrte pa je spremenila zahteva investitorja, takratne občine, da morajo zaradi velikega zanimanja ponudnikov število lokalov bistveno povečati. V lokale se je tako spremenil tudi ves načrtovani zaprti del tržnice. »Najprej smo se temu upirali, a je na koncu prevladal tržni interes. Razdrobljeno lastništvo danes otežuje upravljanje z objektom in podaljšuje roke za pridobitev vseh potrebnih soglasij,« opozori. Kot primer navede zdajšnje načrtovanje nadstreška, za katerega so morali najprej pridobiti podporo številnih zasebnikov.
 

Namesto drevoreda manjši park

V prvotnem projektu so bili na velikem parkirišču načrtovani drevoredi, ki jih prav tako niso v celoti uresničili, so pa pozneje proti morju uredili Hlavatyjev park. »Tam, kjer so danes taksisti, smo si zamislili trgec, piazzetto, ki bi ga obkrožali majhni lokali, arkade in drevesa. Tu smo predvideli dopolnilno drobno gostinsko in trgovsko ponudbo. Na osrednjem odprtem prostoru bi lahko organizirali bolšje sejme, koncerte, rekreacijske prireditve in podobno,« našteva. Na tleh pa so zarisali prikaz vetrov v obliki zvezde. Vrabec obžaluje, da tega dela niso zgradili in še danes navija za to, da bi to storili.



Na odkritem delu tržnice so si zamislili štiri velika drevesa, ki jih tudi niso zasadili. »Pri projektiranju današnje strešne konstrukcije smo si zastavili podobne cilje kot pri snovanju same tržnice leta 1990: ustvariti funkcionalno, minimalistično, a atraktivno arhitekturo, ki pa bo skupaj z obstoječim objektom tvorila organsko celoto in ohranjala tržnični prostor ter s tem osnovni koncept stare tržnice iz leta 1950.« Po njegovih besedah daje tržnica, kot ena pomembnejših stavb v Kopru, arhitekturi okoli sebe mestni značaj. Zgradba si je, kot nadaljuje, v sedemdesetih letih obstoja prisvojila pomembno mesto, ne samo v koprskem prostoru, ampak tudi v zavesti ljudi. »Lahko bi rekli, da v sebi nosi nekakšen kolektivni spomin. Z dograditvijo nove strehe pa bo svojo vlogo še dopolnila,« je prepričan.
 

Zračnost in izkoristek sončne energije

»Najpomembnejša stvar, na katero smo pazili pri projektiranju nadstreška, je, da ne bi prišlo do učinka tople grede in da bi bil prostor dovolj osvetljen,« poudari arhitekt. Pri tem so bili deloma omejeni s predpisanimi višinskimi gabariti, saj nadstrešek ne sme vidno presegati ostalega dela tržnice. Nadstrešek bo prepreden z odprtinami različnih dimenzij, zastekljena bosta tudi pas ob fasadi obstoječe zgradbe in sredinska strešna črta. Ta bo prečkala osrednjo tržnično ploščad, na kateri je kamnita fontana s skulpturo japonskega kiparja Masayukija Nagase, ki je takrat dlje časa živel v Istri. S prenovo bodo povečali tudi rezervoar za vodo v fontani.



»Odločili smo se, da bomo obrnili postavitev stojnic, ki bodo po novem stale prečno glede na promenado. S tem bomo še bolj poudarili funkcionalnost in preglednost objekta,« napove Vrabec. Zamenjali bodo dotrajani kamniti tlak in popravili stare oboke. Ob postavitvi nadstreška upravitelj razmišlja o zamenjavi dotrajane strehe in namestitvi fotovoltaičnih panelov. »Veselim se, da bomo po 30 letih končno tehnično izboljšali gradnjo. Verjamem, da bo ta poseg spodbudil prav tako prepotrebno sanacijo zaprtega dela tržnice – od energetske obnove do zamenjave inštalacij.« Kot še poudari sogovornik, si želi, da bi ta prostor živel tudi, ko bi stojnice umaknili, saj lahko deluje večnamensko, kot prireditveno oziroma družabno prizorišče.