Z ukrepi proti epidemiji koronavirusa tečemo že tretji krog, zaradi česar so odpadli ali se spremenili številni letni dogodki ter prireditve, a nekaj vendarle ostaja enako. Narava gre svojo pot in tako so tudi vrtnice na vrtu frančiškanskega samostana na Kostanjevici nad Novo Gorico zacvetele in ustvarile tisto pravo razpoloženje v mestu vrtnic, ki so ga nedavno izbrali za evropsko prestolnico kulture 2025. Tudi letos je na ogled več kot petdeset vrst burbonk, med njimi najstarejša, Rose Edouard, in njena starša, evropska damaščanka Quatre saisons in kitajski šipek Old Blush.



Zgodba o burbonki, tej posebni vrsti iz razvejene družine vrtnic, je očarljiva. Burbonke veljajo za vrtnice 19. stoletja in so nekakšna razvojna stopnja med starimi in modernimi vrstami. Na otoku Île de Bourbon, po katerem so dobile ime in ki ga danes poznamo kot otok Réunion, so leta 1817 naključno križali kitajski šipek Old Blush in evropsko damaščanko Quatre saisons. V tem obdobju je bil otok v lasti francoske kraljevske dinastije Burbonov in ni naključje, da čudovite burbonke s svojim cvetenjem, mamljivo opojnostjo in privlačnostjo barv na samostanskem vrtu krasijo počivališče zadnjega francoskega kralja in članov njegove družine, skupaj z zadnjim prestolonaslednikom iz družine Burbonov.

Prvič so bile burbonke svetu odkrite v Parizu leta 1819 in nato ponovno še leta 1821. Z nadaljnjim križanjem so vrtnarji vzgojili več kot 1500 vrst, vendar so sorte sčasoma večinoma izumrle. Zato je velika čast, da lahko danes nekaj redkih ohranjenih predstavnic občudujemo na samostanskem vrtu na Kostanjevici nad Novo Gorico, kjer so del javne zbirke izvornih burbonk. Med njimi je omenjena najstarejša, Rose Edouard, potomka Old Blush in Quatre saison.





Na vrtu je po zaslugi Goriškega društva ljubiteljev vrtnic zbranih okoli 70 preživelih historičnih burbonk, kar je večina od nekaj več kot sto preživelih vrst. Rožni vrt na Kostanjevici se tako uvršča med največje zbirke historičnih vrtnic v Evropi in na svetu. Letos so po besedah predsednice društva Katje Kogej v »dobri kondiciji«, zaradi slabšega vremena se je njihovo cvetenje celo podaljšalo za dober teden. Vrt, kjer je tako mogoče občudovati tako cvetove, ki so še v popkih, kot tiste v polnem razcvetu, je odprt vsak dan od 10. do 17. ure (vstopnina za odrasle je tri evre), razen kadar močno dežuje.
 

Plemenita in polna simbolike

Za vrtnico bi lahko dejali, da je roža vseh rož, njena bogata simbolika in pomen sta neizčrpna in tako rekoč večna. Kot enega najprepoznavnejših simbolov lepote in ljubezni jo poznajo in spoštujejo skorajda vse civilizacije. V slovarju simbolov lahko preberemo, da je cvetna simbolika na splošno povezana z manifestacijo, prvobitnimi vodami, sredi katerih raste in se razvija vrtnica. Njena simbolna vloga je globoko zasidrana v krščanski ikonografiji, kjer simbolizira bodisi kelih, v katerem se zbira Kristusova kri, ali pa Kristusove rane.

Prav tako so v razumevanju simbolne razsežnosti vrtnice pomenljive interpretacije osnovnih barv, v katerih je najbolj prepoznavna. Bela je kot pri liliji simbol nedolžnosti in čistosti, čaščenja in ponižnosti, po drugi strani pa molčečnosti in skrivnostnosti. Tudi pri starih Grkih je bila vrtnica bel cvet, toda ko je bil Afroditin varovanec Adonis smrtno ranjen in je boginja stekla k njemu in se zbodla v trn, je njena kri vrtnice obarvala rdeče. Rdeče vrtnice izražajo globoko naklonjenost, ljubezen, pomenijo pa tudi pogum in spoštovanje, medtem ko naj bi bila modra vrtnica simbol nemogočega. Omeniti velja še simboliko zlate vrtnice, ki jo je v krščanski liturgiji nekoč blagoslavljal papež na četrto postno nedeljo, kot simbol duhovne moči, znanja, vstajenja in nesmrtnosti.

Vrtnice sicer sodijo med najstarejše gojene rože. V Aziji so jih poznali že pred pet tisoč leti, vzgajali so jih stari Grki, Rimljani in Sumerci. Znani so celo fosili z odtisi divjih vrtnic, stari 35 milijonov let.
 

Od kulinaričnih užitkov do zdravljenja

Na tako dolgi časovni premici povezanosti človeka s to plemenito rožo je samoumevno, da je vrtnica vpeta v številne dejavnosti in področja človekovega življenja. Ne le da je nepogrešljiva v kozmetiki in parfumeriji, vse bolj jo cenijo v kulinaričnem svetu, za ustvarjanje gurmanskih užitkov ob posebnih priložnostih, pa tudi v zdravilstvu. Sodobna znanost potrjuje vse več zdravilnih učinkov vrtnic, ki vsebujejo veliko fenolov in antocianinov, tako kot kislina v česnu. Vroče infuzije na zraku posušenih vrtničnih latic in drugi pripravki ter ekstrakti so znani po antioksidativnem učinkovanju, kakor tudi po protivirusnih in protiglivičnih lastnostih.



Svoje mesto v kulinariki je ta cvetlica našla zlasti v vrhunskih restavracijah, kjer za različne slavnostne priložnosti in dogodke kot piko na i pripravijo tudi kaj iz vrtnic. Poleg zelo znanega likerja iz vrtnic so priljubljene za pripravo čajev, marmelad, sirupov in prelivov. Na Goriškem, kjer njihova živahnost obarva krožnike ravno v času cvetenja in tradicionalnega festivala vrtnic, znajo v tamkajšnjih vrhunskih restavracijah presenetiti z ravioli na vrtnični kremi, vrtničnimi njoki, polento, štruklji, vrtničnim sladoledom ...
 

Prijetno s koristnim

Sprostitev na samostanskem vrtu na Kostanjevici nad Novo Gorico pri marsikom vzbudi željo, da bi obiskal bližnje izletniške točke, ki jih v zaledju mesta vrtnic ne manjka. Med pohodniki je priljubljena pot na Sveto Goro, znano romarsko središče s frančiškanskim samostanom. Pot vodi skozi prijetno gozdno zelenilo, kjer se vam odpre čudovit pogled na Sočo in Solkanski most. Če vam čas dopušča, se je vredno povzpeti na Sabotin (609 m) nad Solkanom, od koder se vam ponuja odličen razgled na Julijce, reko Sočo, Goriško kotlino, Kras, morje, Furlansko nižino in na Zahodne Alpe.