Merklova ustavila Nemčijo: kako bo to vplivalo na Slovenijo?

Nemčija je šla s ponedeljkom v t. i. blažjo ustavitev javnega življenja ('light lockdown'), s čimer želijo rešiti letošnjo božično sezono. Že druga ustavitev letos naj bi gospodarstvo naše najpomembnejše trgovinske partnerice stala okoli 19,3 milijarde evrov. V enomesečnem obdobju naj bi po izračunih berlinskega Instituta za gospodarske raziskave (DIW) največ izgubili gostinci (okoli 5,8 milijarde evra), zabavna industrija, športne in kulturne institucije okoli 2,1 milijarde evra, trgovine 1,3 milijarde evra, industrija pa 5,2 milijarde evra. Izgube pričakujejo tudi v storitvenem in logističnem sektorju.

Nemčija velja za motor evropskega gospodarstva in zelo vpliva tudi na naše gospodarsko stanje. Slovenija v Nemčijo izvozi skoraj petino celotnega izvoza. V letu 2019 smo v Nemčijo izvozili za 6,3 milijarde evrov proizvodov, predvsem motornih vozil, električnih naprav, strojev, kovinskih izdelkov ter izdelkov iz gume in plastičnih mas. Aprila letos je bil opazen padec izvoza, kar lahko pripišemo prvemu valu epidemije. Vrednost julijskega izvoza v Nemčijo pa se je že precej približala lanskoletni ravni, pojasnjujejo v javni agenciji Spirit Slovenija.

Brez večjih posledic

Drugače  od spomladanske karantene tokrat šole, trgovine in verski objekti ostajajo odprte. Zaprti so gostinski obrati, rekreacijski centri, kinematografi, sejemski prostori ... »Nemčija bo dodelila 10 milijard evrov sredstev subjektom, ki jih bodo zajezitveni ukrepi prizadeli, zato negativen učinek na gospodarstva, ki v Nemčiji veliko izvažajo, ne bo tako velik. Ukrepi negativno vplivajo na domači storitveni sektor, kjer tujci pretežno niso prisotni. Proizvodnja v Nemčiji deluje in se celo krepi, predvsem zaradi povečanega povpraševanja po nemških izdelkih na Kitajskem in drugih azijskih trgih,« ob tem pojasnjuje Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS. »Slovenska podjetja, ki so aktivna na nemškem trgu, bodo zaradi aktualnih ukrepov prizadeta predvsem na segmentu nudenja storitev priprave sejemskih prostorov. Druge dejavnosti pretežno še ne bodo prizadete, saj Nemčija ohranja proizvodnjo,« odgovarja na vprašanje, kaj to pomeni za slovenska podjetja, ki poslujejo z nemškimi partnerji in na sploh s Slovenijo.

Avtomobilska industrija okreva

Novi nemški ukrepi ne bodo neposredno prizadeli nemške avtomobilske, strojne in kemične industrije, ki je izvozno in produktno usmerjena na kitajski trg, ampak del gospodarstva, katerega poslovni model sloni na osebnih kontaktih (letalski potniški promet, turizem, gostinstvo, prireditve, kultura, zabavni sektor). Slovenska podjetja so močno vpeta v nemško avtomobilsko industrijo, zato je zanje ključno dogajanje v tej panogi. Nemška avtomobilska industrija je v prvem polletju slabo poslovala, glavni razlog so bile negotove razmere v svetu zaradi epidemije covida 19. V prvih devetih mesecih leta 2020 je povpraševanje po avtomobilih  upadlo za 20 odstotkov. Po podatkih Marketlina pa so se razmere v tretjem četrtletju za večje nemške avtomobilske proizvajalce, kot so Audi, BMW, VW in Daimler, izboljšale. VW je celo v svoji hannovrski proizvodnji zaposlil dodatnih 300 oseb. Povpraševanje po avtomobilih je raslo predvsem na Kitajskem, v ZDA in Evropi pa je stagniralo. Avtomobilski proizvajalci pričakujejo pozitiven trend tudi v zadnjem četrtletju kljub novemu valu epidemije.

Prihodnje leto rast, a le če ...

Dobra napoved je tudi, da DIW predvideva okrevanje nemškega gospodarstva v naslednjem letu, a le pod pogojem, da bodo ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa učinkoviti. V letu 2021 zvezna vlada načrtuje 4,4-odstotno rast nemškega gospodarstva. Te številke so tako rekoč enake napovedim glavnih nemških ekonomskih inštitutov. Nemško gospodarstvo je v poletnih mesecih okrevalo nad pričakovanji. Težko pa se ocenijo realne posledice pandemije na nemško gospodarstvo, saj se utegne po poletnem okrevanju in z jesensko-zimskim časom ter nadaljnjo omejitvijo kontaktov stanje ponovno poslabšati, menijo v javni agenciji.