Melita Kuhar: Seks je v odnosu češnja

»Intima se ne začne šele v spalnici, ampak to v zdravem partnerstvu pomeni, da zaupamo partnerju in vemo, pripadamo drug drugemu, zato iz naklonjenosti in zaupanja pride do tega, da si želimo tudi telesnega stika. Intimnost se namreč začne že s spoznavanjem, grajenjem medsebojnega spoštovanja in sodelovanja,« pravi in doda, da vse izhaja iz naših vzorcev, prepričanj, programov, ki smo jih dobili iz primarnih družin in ponotranjili iz medsebojnega odnosa med očetom in mamo ter njunega odnosa do spolnosti.

»Mnogi pari si ne izkazujejo telesne pozornosti z objemi, dotiki, trepljanjem po ritki – in njihovi otroci to redko vidijo, čeprav se prav iz tega učijo, kaj je intimnost. Nezavedno namreč vsrkavajo zgled staršev in se iz teh sporočil učijo predajanja svojega bistva partnerju, zaupanja, na tej osnovi vse življenje delujejo v odnosih,« pove in doda, da so se pri njej doma o tem vedno odprto pogovarjali, in če so se starši po kosilu čez vikend zaprli v spalnico, je vedela, kaj počnejo, pa to ni bil tabu, ampak nekaj normalnega. »Morda imam zaradi tega manj zavor in lahko o tem odkrito pišem – tako je nastala tudi knjiga Iskreno o intimnosti iz zbirke Na kavču v Svetovalnici kot paleta mojih člankov in razmišljanj o spolnosti kot osnovnem gradniku odnosa in potrebi po bližini,« pravi.

Pogovor z otroki o seksu

»Ker smo starši otrokom zgled, svetilnik ljubezni in zdrave pameti, se pri dvanajstih letih, ko jim začnejo žuboreti spolni hormoni, pogovorimo z njimi o spolnosti. Delali se bodo, da jih ne zanima, v resnici pa bodo prisluhnili. A ne začnemo kar na lepem, saj bo vsem nerodno, ampak počakamo na sprožilec, ko damo lahko mladini nauk, npr. ko na televiziji gledamo film, v katerem se igralca poljubljata in začneta slačiti. Navežemo se na to, kaj sledi iz tega ljubljenja – ne le porivanja, ampak izražanja telesne pripadnosti in ljubezni. Za poduk o kondomih kupimo banane in jim jih damo v roke, da se naučijo njihovega natikanja. Prav nič si ne zatiskajmo oči, da tega ne počnejo,« izpostavlja in doda, da je treba poudariti, da tudi za fante, ki naj bi si le nabirali izkušnje in šli nečustveno in neosebno v spolne odnose, to ne velja.

»Oba spola se na zdrav način spuščata v spolnost, ko začutita zaljubljenost, sploh dekleta pa potrebujejo ob tem ljubljenju, ki je v osnovi predajanje svojega telesa, tudi neskončno zaupanja in čustev, in to pojasnimo svoji odraščajoči mladini,« začne in nadaljuje: »Najstnikom v Svetovalnici pogosto rečem: 'Saj gledaš porniče, ne?!' Ko pritrdijo, dodam: »'Pa ti veš, da je to le film, da je vse zaigrano in da tako seksanje, kot ga vidiš tam, v resnici ne obstaja? Da ženski ne pride, takoj ko se je moški dotakne? Se tega zavedaš? Seks je češnja na vrhu torte odnosa dveh, ki se predajata drug drugemu tudi na telesni ravni.'« Pristavi, da slednje večkrat razlaga tudi odraslim, ki pridejo k njej na posvet.

Ljubljenje je oblika komunikacije

»Pri seksu si moramo zaupati. Predvsem ženske moramo imeti zaupanje v moškega, ki prodira v nas in s tem na neki način postane del nas. To je navsezadnje energijski vdor v nas. Medtem ko se moški, kot je razlagal že Freud, po drugi strani na nezavedni ravni bojijo ženske vagine, kajti ko gredo z udom vanjo, v temno in vlažno votlino, jih je strah, da bo njihov ud ostal v njej oz. jim ga bomo odščipnile, jih kastrirale,« pojasni. »Pri spolnosti namreč ne gre le za prepletanje in igro teles, ampak tudi osebnostnih struktur in strahov partnerjev, zato je zaupanje tako pomembno. Ljubljenje ni le nabijanje, ampak nekaj čudovitega, kar dva povezuje, in zelo pomembna komunikacija v zdravem partnerskem odnosu,« izpostavi. »Zato se moramo o seksu iskreno pogovarjati ter povedati, ko ne znamo, ne zmoremo ali nas je sram.«

Spolnost je osnovna potreba

»Spolna energija je zelo močna in visoko na Maslowovi lestvici potreb, tako kot potreba po hrani, izločanju, spanju in prehranjevanju. Je osnovna človekova potreba, in če jo zanikamo in zatiramo, bo vedno prihajalo do zločinov – iz strasti, prevar, do nevrotičnih motenj in drugih čustvenih in duševnih težav, ki so posledica tega, da ne izražamo svoje spolne sle,« pravi.

»Če odnos deluje do vrat spalnice, tam pa se zatakne, je treba pogledati vzroke za to – neizrečene zamere, izzive in situacije, ki sta jih pometla pod preprogo. Pred otroki sta namreč lahko prijazna, ko gresta v spalnico, pa se obrneta vsak na svojo stran, ker sta besna in razočarana drug nad drugim, a si tega ne bosta povedala,« pripoveduje in poudari, da pa je intimnost vendarle del zdravega partnerskega odnosa in predstavlja 50 odstotkov komunikacije med partnerjema. »Če je v spalnici vse navzkriž, je to vedno pogojeno s tem, kar se dogaja zunaj nje oz. kar nagovarja naše družinske vzorce,« razlaga.


»Do tretjega leta namreč nezavedno vsrkavamo občutenja, ki jih doživimo, otroci se pri petih letih že dotikajo spolovil in čutijo naslado, kar je normalno, a če starši naredijo paniko zaradi tega, bo otrok dobil občutek sramu, zanikanja in zatiranja. To pa so hude frustracije, ki vodijo v zanikanje svojih spolnih potreb,« pravi. »Zdrava intimnost temelji tudi na zdravem odnosu do sebe in svoje spolne sle. Skozi zdravo spolnost namreč žarimo, za regeneracijo je blagodejen koktajl zdravilnih hormonov, seratonin in oksitocin, ki ju izloča telo, ker smo v partnerjevem objemu izpolnjeni in samozavestni. Kajti če sem nekomu kul, si me želi, me sprejema v tem, kar sem, in seksa z mano, sem samozavestna kraljica, ki lahko premaga vse ovire,« se nasmehne.

V spalnici odvržemo vse maske, tam smo goli in razgaljeni. »Zato je to tako zelo ranljivo polje medsebojnega sožitja, a lahko tudi most med dvema, ki sta se iz zaljubljenosti odločila za gradnjo odnosa, da bosta znala, tudi ko se kdaj ne bosta razumela, v spalnici reči: 'Danes se ljubiva, težave pa bova reševala jutri, ko naju bo hormonski in energijski koktajl umiril,'« predlaga. »Drug dan na primeren, spoštljiv in argumentiran način pojasnimo svoje mnenje in nestrinjanje, saj smo stvari dolžni razčistiti, tudi če smo jezni.«

Samozadovoljevanje v odnosu

Ovrže staroversko prepričanje, da naj bi bilo samozadovoljevanje v odnosu znak, da je s tem kaj narobe. »Če si v zvezi ali ne, je to zdrav izraz spolne energije,« pravi. »Zakaj se bi ne igrali tudi med rjuhami, pri tem gledali drug drugega in se s tem kurili, da pride potem do res strastnega spolnega odnosa?! Samozadovoljevanje je namreč lahko čudovita predigra. Vsak sam sebe najbolje pozna in najlepše je nad seboj gledati partnerjeve žareče oči, zamegljene od strasti, hrepenenja, ko se vonjamo in ljubimo,« nadaljuje.


»Ko smo tako odkriti, da pokažemo svoje intimne dele in partnerja naučimo, kaj nam ugaja, če je včasih neroden, nas to še bolj povezuje. Spalnica namreč ni prostor za tabuje, ampak mesto predajanja in raziskovanja – tako sebe kot drugega,« sklene.