Kopitar brez Kanadčanov po staro slavo

»Po navadi je tukaj tako, da si okrog božičnih praznikov sledijo ocene, koliko kdo velja v tej sezoni in katero moštvo realno lahko meri na končnico,« nam je že pred leti govoril največji slovenski hokejski zvezdnik Anže Kopitar, zdaj tudi edini naš akter pod prestižnimi žarometi NHL. Toda časi so drugačni, božič je minil, luči slovitih dvoran pa se sploh še niso prižgale.

Zastor nove sezone, v kateri Stanleyjev pokal brani moštvo Tampa Bay Lightning, se bo dvignil to sredo. Igralci s sončne Floride, kjer hokej še zdaleč ni tako pomembna stvar kot v Montrealu, Edmontonu ali denimo Detroitu, so bili zelo močni v končnici, prej so zbirali točke tudi zavoljo silno učinkovitega Nikite Kučerova. Toda ta učenec slovite moskovske hokejske šole CSKA, ki je iz sezone v sezono podiral strelske rekorde onstran Atlantika, je prav v tej končnici staknil zoprno poškodbo v predelu stegna. Stisnil je zobe in na 25 napetih tekmah izločilnega dela sezone s 34 točkami prispeval levji delež k drugemu Stanleyjevemu pokalu kluba z nič kaj dolgo tradicijo, ustanovljen je bil leta 1992.

Toda zdaj občuti posledice, zaradi operacije ga v rednem delu ne bo na ledenih ploskvah. Vrnitve v tako dolgo pričakovan tekmovalni ritem pa se veselijo številni drugi asi, med njimi kajpak najvidnejši mož iz tabora Los Angelesa. Ob vseh razburljivih trenutkih in kajpak dveh nepozabnih šampionskih lovorikah se zdi, da je čas onstran Atlantika za našega velemojstra s Hrušice oziroma otroka hokejskih Jesenic švignil s hitrostjo najhitrejšega ploščka. Toda že več kot 14 let se je zasukalo, črno-belega dresa kraljev pa še ni zamenjal.

Uživa izjemno spoštovanje vodilnih pri klubu, soigralcev, navijačem pa se je tako zaradi imenitnega pristopa na ledu kot zaradi vedenja ob njem prikupil že v prvih dneh spoznavanja s kulturo NHL. Dobro se spomnimo denimo svetovnega prvenstva 2008 v Halifaxu na skrajni vzhodni obali, pravzaprav Evropi najbližjem velikem severnoameriškem pristanišču, ko je samo zaradi njegovih nastopov za slovensko izbrano vrsto iz 6000 km oddaljenega Los Angelesa pripotovala skupina dolgoletnih rednih obiskovalcev tekem kraljev. Takrat je Anže potegnil črto pod svojo drugo sezono v NHL, končnice – tega petega letnega časa, kot sklepnemu delu tekmovanja pravijo v hokejsko vznesenih deželah – še ni dočakal.

A vedno znova je zavihal rokave, prav legendarni so postajali njegovi garaški poletni treningi na Bledu pod vodstvom očeta Matjaža, onstran Atlantika pa je na ledu s soigralci sanjah o dnevih, ki jih je pozneje v resnici dočakal: da to mesto košarke in bejzbola slavi tudi hokejske junake. Tako so kralji dvakrat osvojili najbolj cenjeno klubsko lovoriko na svetu (2012, 2014), v zadnjem času pa so bili daleč od omenjenih letnic ponosa in slave.
 

Krajši redni del sezone

Spreminjal se je kader na ledu kot tudi trenerski na klopi, slastnih plodov vloženega truda pa v zadnjih dveh sezonah preprosto ni bilo. Kako bo v tej, si tako v Los Angelesu kot v drugih klubskih taborih izbrane druščine NHL prav težko predstavljajo, saj bi v običajnih razmerah že tri mesece tekmovali na ledu, tako pa zdaj komaj začenjajo novo sezono. In ta bo seveda krajša: namesto 82 tekem jih bo v rednem delu le 56.


Tudi logistika bo drugačna. Spet bodo igrali v štirih skupinah, toda njihova sestava je malce drugačna. Kopitarjevi kralji so v zahodni z Anaheimom, Arizono, Coloradom, Minnesoto, San Josejem, St. Louisom in Vegasom, nimajo več kanadskih tekmecev, v sezoni 2019/20 so se merili v skupini s tremi: Edmontonom, Vancouvrom in Calgaryjem.

Najboljši štirje se bodo uvrstili v končnico, igrali najprej polfinale in finale, zmagovalec pa bo nadaljeval boj za Stanleyjev pokal z najboljšimi iz drugih skupin: centralne, vzhodne in severne. Če le ne bo novih zapletov, se bo sezona končala julija, hokejski zanesenjaki pri nas bodo kajpak stiskali pesti, da se bo edini kapetan kraljev – kot nazadnje v kvalifikacijah za olimpijske igre 2018 – spet priključil novemu olimpijskemu kvalifikacijskemu situ, ki bo konec avgusta. Toda do takrat je še dolga.

Naš zvezdnik vso pozornost usmerja k tako želenemu boju za vrnitev v končnico. Z vratarjem Jonathanom Quickom, branilcem Drewom Doughtyjem in soigralcem iz napada Dustinom Brownom sestavlja železno jedro moštva iz šampionskih dni. Jih bo 33-letni Slovenec v NHL še kdaj dočakal?