Kadrovski boj tako Šimundže kot Rudonje

Bitka za jesenskega šampiona 1. SNL se s tekmami 12. kroga preveša v zadnji mesec. Zadnji letošnji krog, 19., bo po načrtih 19. decembra. Ta konec tedna bo osrednja tekma v soboški Fazaneriji, kjer Mura gosti Olimpijo. Zgodnji popoldanski termin pripada vijoličnim v Sp. Šiški, večerni pa pravemu primorskemu derbiju na Bonifiki. Jutri bosta še tekmi v Kidričevem in Domžalah.

Ljubljana: Bravo – Maribor (sodnik Nejc Kajtazović): Smo nared, pripravljeni in nabrušeni, so Mariborčanom sporočili Šiškarji. Odsotnost prevelikega števila reprezentantov očitno ni škodila. Vsekakor pa manj kot nesreče pri vijoličnih. Zaradi zadnje, povezane z nenamernim uživanjem prepovedanih sredstev Martina Milca, je trener Mauro Camoranesi ostal še brez enega obrambnega stebra, saj je tudi Nemanja Mitrović že zaključil sezono.

Dolga mariborska klop sicer omogoča korekcije in menjave, vprašanje je, ali ohranja raven kakovosti moštva in igre. Maribor pa je, kot se spodobi za paradnega konja slovenskega klubskega nogometa, začel narekovati trende. Igra napadalno, za gledalce, ki jih žal ni, za gole in za razvoj najsposobnejših ali najbolj nadarjenih. Tako kot večina najboljših v drugih evropskih ligah. Manjka le še strelski izbruh Jana Mlakarja in potem Camoranesiju ne bo mogoče več očitati, da je slab trener.

Murska Sobota: Mura – Olimpija (Matej Jug): Je bilo dva tedna dovolj za osvežitev in odpravljanje slabosti? V obeh taborih je premor prišel v pravem trenutku in v obeh so približno na istem, kar zadeva kadrovanja. Ponavlja se stara soboška nesreča. Od tujcev, ki se zdijo vojaki menedžerske agencije, ki jih je treba nekam odložiti, Mura nima prav veliko koristi. Kakšno vlogo ima pri tem trener Ante Šimundža, še ni osrednje vprašanje, ker je Mura še na (v) vrhu.

Če bo izgubila in v nadaljevanju izgubila stik z najboljšimi, bi tudi samozavestni trener lahko polagal račune. A komu, tistim, ki so mu dali (pre)široka pooblastila? Kaj šele počne Olimpija? Goran Milović in Mario Kvesić sta »okrepitvi« št. 14 in 15. Več kot očitno je, da je športna politika Mladena Rudonje prešla v reševanje samega sebe (tudi z uslugami za menedžerje) in v obupno obdobje osvojitve naslova za vsako ceno. Plačuje jo, ker ni ravnal tako, kot so želeli drugi, še pred meseci velik biser Enrik Ostrc. Od 4. kroga je igral vsega 26 minut. S toliko »okrepitvami« – brez enega samega slovenskega igralca za lepšo prihodnost – bi Olimpija morala biti raketa, a je le dvokrilno letalo. Ni golov, ni igre, ni spektakla. Tako je želel Milan Mandarić, dobil je najbolj neučinkovito, najbolj obrambno in najbolj neatraktivno Olimpijo, odkar je prišel v Ljubljano. Denar za vse prišleke tudi še pada z neba. Tisti, ki jih skrbi Olimpijina prihodnost, so lahko upravičeno zaskrbljeni.

Koper: Koper – Gorica (Slavko Vinčić): Vse od zmage v Stožicah na Bonifiki iz dneva v dan ponavljajo isto: samo da preživimo Gorico? Toliko gorja, kot ga je na Bonifiki povzročila, ga ni nihče v 1. SNL: aprila leta 2015 je Koper zadnjič doma premagal severnoprimorskega tekmeca. Ni kaj, Dare Vršič, pomagaj, sta s pogledom v nebesa enotna prvi mož kluba Ante Guberac in trener, goriška legenda, Miran Srebrnič. No ja, še kar nekaj adutov imata za zlom neugodnih Goričanov.


Kidričevo: Aluminij – CB24 Tabor (Asmir Sagrković): V tako izenačenem prvenstvu šteje vsak spodrsljaj. Jutrišnji bi Aluminij samo še približal 2. SNL, poraz Kraševcev pa je lahko tudi že znak za krčevit boj za obstanek in ne za vrh.

Domžale: Domžale – Celje (Dragoslav Perić): Domžalčani imajo s tekmo manj na računu odprto pot proti vrhu. A tudi proti dnu. Prvaki tudi uradno začenjajo novo poglavje z ruskimi vlagatelji in soodločevalci. Prav neverjetno je, da so po tako slabi prvi četrtini prvenstva lahko v trenutku spet v boju za naslov. Zahteva pa je, da v Domžalah zmagajo.