Galerija
FOTO: Tekma slovesa: Uroš in Luka zabila zadnji gol
V Celju sta družno končala svoji bogati rokometni karieri. Zorman reprezentančni rekorder po nastopih, Žvižej po zadetkih.
Adijo, Luka in Uroš, pa zdrava ostanita! Foto: Tomi Lombar
CELJE, LJUBLJANA – Poleti sta se v Ljubljani od aktivnega igranja košarke poslovila Sani Bečirovič in Boštjan Nachbar, v četrtek pa sta rekla adijo rokometu na prireditvi Rokometna simfonija in zabila še zadnji gol 38-letni Luka Žvižej in 39-letni Uroš Zorman. Dolgoletna nosilca igre slovenske izbrane vrste sta se poslovila v spektakularnem slogu ter v družbi svojih številnih prijateljev. Revialna tekma se je končala z remijem, izid je bil 38:38.
Za Zormana so igrali Beno Lapajne, Jose Javier Hombrados, Arpad Šterbik, Ognjen Backović, Vedran Zrnić, Uroš Bregar, Talant Dušebajev, Jure Dolenec, Sebastian Skube, Mirza Džomba, Boštjan Ficko, Momir Ilić, Julen Aguinagalde, Dragan Gajić, Zoran Lubej, Petar Metličić, Matej Gaber, Miha Zarabec, Manuel Štrlek, Zoran Jovićić, Uroš Bundalo in Dean Bombač. Vodja ekipe je bil Zoran Janković, trenerji Robert Beguš, Bojan Čotar, Kasim Kamenica, Boštjan Makovec, Tine Svetic, Tone Tiselj in Matjaž Tominec; vlogo tehničnega vodje je opravljal Radivoje Stanić, fizioterapevt pa je bil novopečeni očka Škofjeločan Žan Rant Roos.
Za Žvižeja pa so se potili: Gorazd Škof, Urban Lesjak, Ivan Gajić, Rok Praznik, Renato Vugrinec, Aleš Pajovič, Blaž Janc, Igor Vori, Davor Dominković, Roman Pungartnik, Patrik Čavar, Žikica Milosavljević, Laszlo Nagy, Sergej Rutenka, Miha Žvižej, Tilen Kodrin, Ivano Balić, Tomaž Tomšič in Nenad Bilbija. Na trenersko klop so pri Žvižeju sedli Vladan Matić, Branko Tamše, Mišo Toplak, Herman Wirth in Ivo Milovanovič, fizioterapevta pa sta bila Gorazd Žužek in Vladimir Radulović. Kot se za pravo tekmo spodobi, je imela tudi sodnika: to delo sta opravila Ozren Backović in Mirko Palačković.
Ob koncu sta simbolično obesila športne copate na klin. Pri Žvižeju brez solz ni šlo, ni jih skrival. »Kar se mora, se mora,« je v svojem slogu pristavil pragmatični Luka, vse skupaj pa je na parketu potekalo ob asistenci izvrstnega radijca, imitatorja in televizijca Marka Cirmana.
»Ne treniram več. Ni se bilo tako lahko poditi tu po parketu,« je smeje dodal Zorman, ki se je zahvalil ženi in otrokoma, družini in vsem prijateljem, ki so so udeležili tega spektakla, in gledalcem, ki so prišli v Celje na tekmo, okoli 3000 se jih je zbralo.
»Brez podpore družine in najbližjih mi ne bi uspelo v karieri. Zahvalil bi se vsem mojim prijateljem in soigralcem, ki so me spodbujali na moji poti. Hvala vsem, ki ste danes prišli v moje Celje in moj Zlatorog,« je dodal Žvižej.
Tudi po koncu kariere ostajata zvesta športu, ki ga imata tako rada. Zorman je šel med trenerje, v tem hipu se kali v poljskih Kielcah pri Talantu Dušebajevu, pod svoje okrilje ga je vzel tudi selektor slovenske reprezentance Veselin Vujović. Prav v Zormanu vsi vidijo moža, ki bo nekega dne nadomestil Vujovića.
Žvižej pa se je vrnil v Celje, kjer je eden od pomožnih trenerjev Tomaža Ocvirka pri matičnem klubu Celje Pivovarna Laško. Pod rokometni spektakel v Celju se je podpisala agencija Sportanzo, pri soorganizaciji pa sta svoje dodala Rokometna zveza Slovenije in RK Celje Pivovarna Laško. Da ni razloga za žalost, je bilo jasno ob koncu: Uroš in Luka sta šla v zgodovino, po njuni poti pa gredo njuni štirje otroci, vsak ima po dva fanta.
Kariero sta končala v Celju pred okoli 3000 gledalci. Foto: Tomi Lombar
Za Zormana so igrali Beno Lapajne, Jose Javier Hombrados, Arpad Šterbik, Ognjen Backović, Vedran Zrnić, Uroš Bregar, Talant Dušebajev, Jure Dolenec, Sebastian Skube, Mirza Džomba, Boštjan Ficko, Momir Ilić, Julen Aguinagalde, Dragan Gajić, Zoran Lubej, Petar Metličić, Matej Gaber, Miha Zarabec, Manuel Štrlek, Zoran Jovićić, Uroš Bundalo in Dean Bombač. Vodja ekipe je bil Zoran Janković, trenerji Robert Beguš, Bojan Čotar, Kasim Kamenica, Boštjan Makovec, Tine Svetic, Tone Tiselj in Matjaž Tominec; vlogo tehničnega vodje je opravljal Radivoje Stanić, fizioterapevt pa je bil novopečeni očka Škofjeločan Žan Rant Roos.
Prvič rokometaši na vozičkihPred glavnim spektaklom so zgodovino pisali rokometaši na vozičkih, ki so prav v Celju proti Hrvaški odigrali prvo uradno tekmo! Ekipa, zbrana okoli Nenada Stojakoviča, se je dobro kosala z bolj izkušenimi Hrvati, ki so slavili z 8:18.
Za Žvižeja pa so se potili: Gorazd Škof, Urban Lesjak, Ivan Gajić, Rok Praznik, Renato Vugrinec, Aleš Pajovič, Blaž Janc, Igor Vori, Davor Dominković, Roman Pungartnik, Patrik Čavar, Žikica Milosavljević, Laszlo Nagy, Sergej Rutenka, Miha Žvižej, Tilen Kodrin, Ivano Balić, Tomaž Tomšič in Nenad Bilbija. Na trenersko klop so pri Žvižeju sedli Vladan Matić, Branko Tamše, Mišo Toplak, Herman Wirth in Ivo Milovanovič, fizioterapevta pa sta bila Gorazd Žužek in Vladimir Radulović. Kot se za pravo tekmo spodobi, je imela tudi sodnika: to delo sta opravila Ozren Backović in Mirko Palačković.
Tudi solze
Ob koncu sta simbolično obesila športne copate na klin. Pri Žvižeju brez solz ni šlo, ni jih skrival. »Kar se mora, se mora,« je v svojem slogu pristavil pragmatični Luka, vse skupaj pa je na parketu potekalo ob asistenci izvrstnega radijca, imitatorja in televizijca Marka Cirmana.
»Ne treniram več. Ni se bilo tako lahko poditi tu po parketu,« je smeje dodal Zorman, ki se je zahvalil ženi in otrokoma, družini in vsem prijateljem, ki so so udeležili tega spektakla, in gledalcem, ki so prišli v Celje na tekmo, okoli 3000 se jih je zbralo.
DobrodelnoKot se za take dogodke spodobi, je imel celjski spektakel tudi človekoljubno plat, saj so del sredstev od prodaje majic namenili za zdravljenje Velenjčana Duška Supića, nekdanjega sekretarja KK Elektra, ki se je poškodoval in ga čaka zahtevna operacija.
»Brez podpore družine in najbližjih mi ne bi uspelo v karieri. Zahvalil bi se vsem mojim prijateljem in soigralcem, ki so me spodbujali na moji poti. Hvala vsem, ki ste danes prišli v moje Celje in moj Zlatorog,« je dodal Žvižej.
Tudi po koncu kariere ostajata zvesta športu, ki ga imata tako rada. Zorman je šel med trenerje, v tem hipu se kali v poljskih Kielcah pri Talantu Dušebajevu, pod svoje okrilje ga je vzel tudi selektor slovenske reprezentance Veselin Vujović. Prav v Zormanu vsi vidijo moža, ki bo nekega dne nadomestil Vujovića.
Slovo rekorderjevUroš Zorman je zbral 225 nastopov za Slovenijo, leta 2004 je bil z reprezentanco srebrn na domačem EP v Ljubljani, z ekipo je nastopil na dveh olimpijskih igrah (2004. in 2016.). V svoji karieri je igral za Slovan, Prule 67, Celje Pivovarno Laško, Ademar Leon, Ciudad Real in Kielce ter štirikrat osvojil ligo prvakov. Luka Žvižej je zabeležil 217 nastopov v dresu Slovenije, s 702 goloma pa je rekorder po doseženih zadetkih. Igral je za Celje, Maribor, Teko Cantabrio, Barcelono, Pick Szeged in Minden. Z Barço je bil klubski prvak Evrope, z Zormanom pa sta bila skupaj na olimpijskih igrah leta 2004.
Žvižej pa se je vrnil v Celje, kjer je eden od pomožnih trenerjev Tomaža Ocvirka pri matičnem klubu Celje Pivovarna Laško. Pod rokometni spektakel v Celju se je podpisala agencija Sportanzo, pri soorganizaciji pa sta svoje dodala Rokometna zveza Slovenije in RK Celje Pivovarna Laško. Da ni razloga za žalost, je bilo jasno ob koncu: Uroš in Luka sta šla v zgodovino, po njuni poti pa gredo njuni štirje otroci, vsak ima po dva fanta.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji