En evro prodaje v pristaniški dejavnosti ustvari še 3 evre v preostalem gospodarstvu

Trenutno je v Sloveniji več kot 7000 delovnih mest neposredno in posredno povezanih s pristaniško dejavnostjo, v središču katere je Luka Koper, ki se tako uvršča med največje gospodarske sisteme. Multiplikator dodane vrednosti pristaniške dejavnosti v Sloveniji je celo višji kot v primeru belgijskih pristanišč oziroma je primerljiv s pristaniščem Antwerpen, ki je drugo največje pristanišče v Evropi po Rotterdamu. Luka Koper z nadaljnjim razvojem kapacitet ostaja gonilo razvoja logistike in povezanih dejavnosti.

Namen študije je oceniti ekonomski pomen pomorske dejavnosti, katere središče je Luke Koper, v letih od 2008 do 2018. V študiji so zajeti neposredni, posredni in inducirani učinki. Ožji neposredni učinki zajemajo družbo Luka Koper d. d. in njeno osnovno dejavnost prekladanja in skladiščenja. Širši neposredni učinki zajemajo še podporne pristaniške dejavnosti, kot so pilotaža, vleka, oskrba in vzdrževanje ladij, privezovanje ladij, kamionski terminal, kontrolna dejavnost in druge splošne storitve.

Med posredne učinke štejemo dejavnosti prevoza (cestni in železniški prevoz) in špedicije, gradbenih storitev, bančnih in zavarovalniških storitev do storitev javne uprave. Študija je zajela samo družbe s sedežem v Sloveniji, kar zagotavlja, da dodana vrednost ostane v okviru nacionalnih mej.


Učinek pristaniške dejavnosti na dodano vrednost je v letu 2018, v primerjavi z letom 2009 porasel za 58 odstotkov in je znašal blizu 400 milijonov. Med tem ko so skupni prihodki pristaniške dejavnosti v letu 2018 znašali 1,2 milijardi evrov. Pristaniška dejavnost je za vsak ustvarjen evro dodane vrednosti prispevala še skoraj dodaten evro k dodani vrednosti v ostalih dejavnostih. Ta kazalec se je v primerjavi z letom 2009 rahlo zmanjšal (z 2,77 na 1,94) predvsem zaradi upada gradbenih storitev. Iz istega razloga se je znižal tudi multiplikatorja zaposlenih, vendar je kljub temu vsako delovno mesto v pristaniški dejavnosti prispevalo še k 1,55 delovnemu mestu v ostalih dejavnostih.

Predstavitvi ugotovitev študije je sledila okrogla miza, na kateri so minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel, predsednik uprave Slovenskih železnic Dušan Mes, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc ter predsednik zveze pomorsko-prometnih agencij Gracijan Necmeskal razpravljali o razvoju geostrateškega in poslovnega potenciala, ki ga v prvi vrsti omogoča Luka Koper. Celotno okroglo mizo si lahko ogledate na posnetku spodaj. 


Minister Jernej Vrtovec je potrdil, da bo projekt drugi tir uspešno zaključen do leta 2026 in poudaril: »Vpetost Slovenije v mednarodne prometne tokove državi prinaša izjemen geostrateški potencial. Država bo tudi v prihodnje ustvarjala pogoje za razvoj ustreznih kapacitet, med katerimi so poleg povečanja pretovora v Luki Koper tudi izgradnja drugega tira ter izgradnja zalednih skladišč.«

Dimitrij Zadel, predsednik uprave Luke Koper, je poudaril, da je nadaljnji razvoj celotnega železniškega omrežja ključnega pomena za razvoj logistične dejavnosti v Sloveniji. Luka Koper se ustrezno razvija in prilagaja na leto 2026, ko bo zaključena investicija v drugi tir. Z načrtovanimi naložbami v vrednosti približno 500 milijonov evrov do konca leta 2025 se bo učinek pristaniške dejavnosti na gospodarstvo še povečal.

Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic, je izpostavil, da je Slovenija doslej izkoristila vsa razpoložljiva evropska sredstva za modernizacijo železniške infrastrukture. Pripravljene pa imajo tudi že projekte za črpanje iz sklada EU za okrevanje gospodarstva.

Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, je izpostavila nujnost zagona drugega tira v dogovorjenem roku ter odpravo povezanih ozkih grl pri izvajanju logistične dejavnosti. Pri tem je ključno razumevanje trendov globalizacije in deglobalizacije, ki bodo odločilno vplivali na razvoj dejavnosti v prihodnje.

Gracijan Necmeskal, predsednik zveze pomorsko-prometnih agencij, pa se je osredotočil na kritični pomen razvoja železniške povezave pristanišča z zaledjem, saj gre za ključni izziv, s katerim se ukvarjajo vsa severno jadranska pristanišča. Zmagalo bo tisto pristanišče, ki bo prvo uspešno povezalo pristaniške pomole z zalednim železniškim omrežjem.