Dragić kot nekdanja asa Nash in Ginobili

Po tretji tekmi v letošnjem finalu vzhodne konference lige NBA, v kateri je bil vnovič najučinkovitejši strelec Miamija, bi moral imeti Goran Dragić veliko razlogov za zadovoljstvo. Vendar je igrišče zapustil z mrkim obrazom. Po vodstvu s 3:1 v zmagah v dvoboju z Bostonom se mu je prva uvrstitev v veliki finale začela oddaljevati, zabolela pa ga je tudi smrtna tišina med njegovimi soigralci, ki so v prejšnjih 13 nastopih v končnici prešerno dihali kot eden. Redke besede so bile namenjene samoobtoževanju za poraz s 108:121. »Noben posameznik ni kriv, da smo prejeli največ točk v dozdajšnjih tekmah končnice, izgubili tretjo četrtino s 25:41 in metali za tri točke le 7:36. Tako daleč smo se prebili kot moštvo in tudi izgubili smo kot moštvo,« je nemudoma ukrepal Dragić, strelec 23 točk (13 v tretji četrtini) in pri 34 letih tretji najbolj izkušeni košarkar Miamija. Od njega sta starejša le 40-letni kapetan Udonis Haslem, ki je med celotno sezono igral le na štirih tekmah, in Andre Iguodala, osvajalec treh šampionskih prstanov v dresu Golden Stata in MVP finala 2015, a pri 36 letih že v zatonu kariere. Za slovenskega asa je lani veljalo, da ga želi Miami prodati, saj je imel za seboj z operacijo kolena zaznamovano sezono, pred seboj pa 19,2 milijona dolarjev zaslužka v zadnjem letu pogodbe. Toda Dallas ni pokazal večjega zanimanja, da bi se vključil v kupčijo ob selitvi Jimmyja Butlerja na Florido, podobno kot se februarja 2015 Boston ni zmenil za Dragića, čeprav so ga uvrščali med njegove možne postaje, ko je zapuščal Phoenix. Zdaj Brad Stevens, trener Celticsov od leta 2013, bržkone obžaluje takratno odločitev, medtem ko si njegov kolega Erik Spoelstra ne zna več zamisliti udarne peterke Miamija brez Ljubljančana v vlogi vodje.

Do nje ni prišel le zaradi dirigentskih zadolžitev, ki jih je med letošnjo končnico oplemenitil z najvišjim strelskim povprečjem v moštvu (21,4), temveč tudi z vodstvenimi veščinami, ki jih je pridobil predvsem v slovenski reprezentanci. V mlajših letih je znal vanjo vnašati tudi nemir z izražanjem nezadovoljstva nad strategijo Jureta Zdovca ali Božidarja Maljkovića, do EP 2017 pa je postal kapetan par excellence, ki zna usmerjati in opogumljati soborce ter vrhunsko sodelovati s trenerji, ki jim zaupa. In Spoelstra je zdaj zanj to, kar je bil na zlatem eurobasketu Igor Kokoškov.

LA Lakers čakajo v finalu

»Po svoje me spominja na legendarnega Steva Nasha, ki je bil Goranov mentor pri Phoenixu. S podobno lahkoto rešuje taktične uganke, poskrbi, da se v igro koristno vključijo vsi člani moštva, hkrati pa vneto polni tekmečev koš,« ocenjuje Miamijevo krilo Jae Crowder. Prekaljeni Iguodala dodaja: »Goran je krasen fant in imeniten soigralec. Ima zelo visok košarkarski IQ, zato bi ga primerjal z Emanuelom Ginobilijem. Ne le zato, ker sta oba levičarja. Ko je San Antonio potreboval veliko potezo ali moral zgolj izsiliti dva prosta meta, je bilo jasno, da bo žogo vzel Manu.« Miami je kljub sobotnemu porazu ostal v igri za svoj šesti naslov prvaka vzhodne konference, prvega po letu 2014. V zgodovini lige NBA so namreč moštva, ki so v dvoboju končnice prišla do vodstva s 3:1 v zmagah, prej ali slej napredovala v naslednji krog v 94,9 odstotka primerov (244:13). Letos je Denver resda kar dvakrat nadomestil zaostanek z 1:3 ter izločil Utah in LA Clippers, a v tretjem poskusu mu ni uspelo. V zahodnem finalu z LA Lakers je izpadel z 1:4, saj je izgubil peto tekmo s 107:117 (Grant in Jokić po 20; James 38 točk, 16 skokov in 10 asistenc, Davis 27).