Domači krompir poceni, a uvoženi je še cenejši

Slovenske kmete je tokrat udarilo dvakrat. Pred tedni so zelenjavarji zaradi prenizkih odkupnih cen zavrgli 200 ton solate, jo dobesedno podorali: »Saj se nam ni splačalo niti traktorja zagnati, z vsako uro pobiranja bi ustvarjali še večji minus,« nam je povedal kmet Marjan Jurečič iz Velikega Mraševega na Krškem polju.

Trgovci so se spet znašli po svoje in v okviru koronavirusne zmede na trgu, ko sicer tudi kmetje marca niso prav dobro vedeli, ali zasejati in posaditi vse površine, ki so na voljo, ali čim manj, saj so se bali nizkih cen italijanske in španske zelenjave. No, zgodilo se je slednje. Trgovci so si z uvozom ustvarili zaloge in: »Vse je obstalo!« so mi zatrdili kmetje – pridelovalci krompirja, ki so se pred dnevi zbrali na kmetiji Kastelic v Sneberjah, kjer je podjetje Interseme ob 10-letnici delovanja na Dnevih polja predstavilo najnovejši nabor 32 semenskih sort krompirja, ki so primerne za sajenje v Sloveniji.
 

Dobra cena, a komu prodati?

Interseme ima največji, skoraj 45-odstotni delež v Sloveniji pri selekciji in prodaji semenskega krompirja. Agronomka Valentina Venišnik nam je povedala, da so v času koronavirusa zaznali celo porast prodaje semenskega krompirja, hkrati pa je prodaja pri kmetih popolnoma zastala.

»Krompirji so zrasli, lepi so, a jih zadnje tedne zaradi dežja nismo mogli izkopati,« nam je povedal Janko Majcen s Trgovišča na Ptujskem polju, ki prideluje krompir na 11 hektarjih.

»Zdaj pa ga je naenkrat na trgu dovolj, preveč, in ga ne moremo prodati. Poleg tega ga še vedno uvažajo. Trenutna cena 30 centov za kilogram v rinfuzi je pravzaprav dobra, a kaj pomaga, če ga ne moremo prodati, če ga nihče noče.«
Kmetje se bojijo, da bodo cene strmoglavile in pristale nekje na 20 centih, kar pa je za slovenske pridelovalce nesprejemljivo, še vzdržna cena je namreč 25 centov.


V Sloveniji sicer na 3000 hektarjih pridelamo dobrih 100.000 ton krompirja.

A kot da ne bi bilo dovolj, je v ponedeljek v javnosti odjeknila novica, da so partnerji – odkupovalci žita v žitni verigi odpovedali sestanek oz. pogajanja s kmeti in samovoljno določili odkupno ceno pšenice, ki je seveda v povprečju za 10 evrov nižja od pričakovane.

Po besedah kmeta Franca Küčana iz Tešanovcev so kmetje želeli in pričakovali ceno za različne razrede v razponu od 140 do 185 evrov za tono, odkupovalci so ponudili od 120 do 175 evrov za tono.
 

Odkupovalci samovoljno določili ceno

Kmetijski inštitut je sicer izračunal proizvodno ceno 148 evrov, kamor je vključil tudi 1750 evrov bruto plače za kmeta, kar pomeni recimo 1100 evrov neto. Na kmetijskem zavodu Kmetijsko-gozdarske zbornice v Murski Soboti pa so proizvodno ceno postavili na 181 evrov za tono. Z upravičenim argumentom, da si kmet preprosto zasluži več od omenjenega dobrega tisočaka.

Po besedah Küčana kmetje odkupovalcem v žitni verigi zamerijo neverjetno samovoljo: »Žitna veriga je tako mrtva. Slovenski javnosti kmetje sporočamo, da tako ne moremo več naprej. Zahtevali bomo sestanek na ministrstvu,« nam je povedal Küčan in dodal, da so pridelovalci žita letos v precejšnji stiski, saj je kakovost slaba. »Zaradi pomanjkanja dežja v vegetacijskem obdobju – od novembra do maja je padlo le 90 litrov dežja na kvadratni meter –, pšenica bi potrebovala trikrat več. Tako bo ponekod količinsko letina manjša za 30 odstotkov, najboljše pšenice v razredu A+ pa letos praktično ne bo.«


Toda direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc opozarja, da je pšenica tržno blago, ki vselej najde kupca. Vse lepo in prav, toda živimo v Sloveniji!
 

Sejemo vse manj žita

Slovenski kmetje so letos posejali z žitom nekaj več kot 27.000 hektarjev polj, kar ob povprečni proizvodnji 5,3 tone na hektar znese 143.000 ton, približno toliko znaša tudi slovenska letna poraba. A stvar je skrb vzbujajoča, saj smo leta 2011, ko je bila ustanovljena žitna veriga, z žitom posejali kar 34.000 hektarjev.


Zdi se, da je slovensko kmetijstvo pristalo na točki, na kateri se bo treba odločiti. V primeru krompirja in zelenjave zlasti zadruge niso odigrale svoje vloge. Kmetje tarnajo, da jim celo na zadrugah znajo zabrusiti, češ, saj dobimo krompir s Poljske po precej nižji ceni. Kakšen je potemtakem smisel vseh zadrug, ki naj bi bile v lasti in delovale v interesu kmetov. Enako velja za žitno verigo, ki združuje deležnike – partnerje, se pravi kmete pridelovalce in odkupovalce.