Do maja vrnitev normalnosti? Rozman in Fortejeva odgovarjata

Konec lanskega leta se je tudi v Sloveniji začelo cepljenje, a kaže, da bo imelo sproščanje nekaterih ukrepov med prazniki posledice, ki se bodo v vsej celosti pokazale šele v naslednjih dneh. Kljub temu je Aleš Rozman mnenja, da bi se življenje v Sloveniji v normalo lahko vrnilo do maja.

Član vladne covidne posvetovalne skupine ter direktor klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Rozman je v oddaji 24ur zvečer na Pop TV pojasnil, da je to, da bi lahko do 1. maja opravili z virusom, njegova optimistična želja: »Lani smo v prvem valu s covidom hitro opravili, ker smo se natančno držali ukrepov. Leto smo že malo utrujeni, a imamo še eno orožje – cepivo. Če bomo pametno ravnali, bomo znižali število okužb in do spomladi ustavili epidemijo. Cepivo, ki ga uporabljamo, pri 95 odstotkih ljudi naredi imunost na bolezen. Če se cepi velik del predvsem tvegane populacije, bomo problem obvladali.« Poleg cepljenja se je po njegovem treba držati še nekaj ukrepov: zmanjšati moramo število stikov, uporabljati masko v stiku z ljudmi, si razkuževati roke. Če imamo znake, se testiramo in samoizoliramo ter opozorimo svoje kontakte.

Imunost po drugem odmerku

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte, ki se omenja kot naslednja zdravstvena ministrica, pravi, da bi cepljenje prebivalstva lahko končali do aprila ali maja. »Pomembno je, da se bo 60 do 70 odstotkov populacije precepilo, sicer ne bomo imeli želenega učinka oz. kolektivne varnosti.« Pojasnila je, da s cepljenjem 95-odstotno imunost dosežemo šele po drugem odmerku, po prvem pa smo zaščiteni po 10 so 14 dneh od cepljenja, in sicer 50-odstotno oz. 50 odstotkov ljudi razvije takšno imunost, da več ne zbolijo.
 

---

Preberite tudi:

Dokler ne bo cepljena vsaj desetina populacije, se vpliv cepiva ne bo poznal

---

 

V ponedeljek je NIJZ potrdil, da so prejeli eno prijavo neželenega učinka po cepljenju proti covidu in eno prijavo smrti, ki časovno sovpada s cepljenjem v enem od domov za starejše. »Ne smemo biti zaletavi. Gre za en primer, ki naj bi se pojavil šest ur po cepljenju. Osnovana bo komisija na ministrstvu za zdravje, ki bo to raziskala in seznanila javnost z ugotovitvami. Vemo, kaj so takojšnje reakcije na cepljenje, ljudje pa imajo tudi druge dogodke. Človek lahko zboli za možgansko kapjo, za srčnim infarktom. Moramo počakati,« je državna sekretarka povedala o tem.

Rozman je o skeptikih glede cepljenja na spletnih omrežjih dejal, da je večina, če ne kar vse, kar kroži tam, izmišljotina. »Žal pa je del populacije občutljiv za to, kar se na teh omrežjih pojavlja. Vidimo, da je odziv na cepljenje nižji. Če se to ne bi pojavljalo, bi se bolj upoštevale pozitivne plati samih cepiv in medicine, ki smo je deležni in nam je življenje zelo podaljšala v zadnjih desetletjih in nam tudi naredila bolj prijaznega.«


Glede morebitnega sproščanja ukrepov je Fortejeva dejala, da je vlada decembra sprejela semafor sproščanj, ki se ga je po njenem mnenju treba držati: »Ko pade število dnevno obolelih in hospitaliziranih, se sproščajo ukrepi. Ko dosežemo takšne kriterije, se sproščajo ukrepi. O tem bo vlada odločala tedensko.« Pritiski žičničarjev, gostincev in drugih, ki zaradi ustavitve javnega življenja vse bolj drvijo v propad, bodo veliki, pa Fortejeve ne omajejo: »Možno, da bodo kakšne prilagoditve, trenutno velja, da imamo ta semafor.«