Bolniki z rakom so še večje žrtve korone

Zaradi ukrepov v prvem valu epidemije covida-19 je bilo po podatkih slovenskega Registra raka v marcu in aprilu postavljenih skrb vzbujajoče manj diagnoz raka kot v enakem obdobju lani. Bilo je manj kontrolnih pregledov, zaustavljeni so bili testiranja, genetsko svetovanje, sledenje poznim posledicam zdravljenja raka in državni presejalni programi, kot je na primer Dora. Zaradi pandemije je bilo močno okrnjeno tudi delo na različnih kliničnih oddelkih in močno zmanjšano število preiskav, kot sta gastroskopija in kolonoskopija. Predvsem pa je bil dostop do primarnega zdravstva, torej do naših osebnih zdravnikov, ki so vstopna točka do diagnoze rak in zdravljenja, skoraj nemogoč.

Kolateralne žrtve covida-19

A če jim je po ponovni vzpostavitvi večjega dela programov ponekod zamude že uspelo nadoknaditi (ali jim še bo), pa je bilo ali še bo za neznano število ljudi žal že prepozno. Ti so ali bodo umrli, ker so jim raka prepozno odkrili, in tudi oni so žrtve epidemije. Čeprav se niso okužili z virusom, so umrli zaradi covida-19.

»Stanje je skrb vzbujajoče in te številke so zelo hude, ker ne gre za številke, ampak za ljudi. Te številke in zamude pri diagnosticiranju namreč pomenijo, da imajo oboleli za rakom manjše možnosti za preživetje, saj se jim bolezen odkrije prepozno,« opozarja Kristina Modic, predsednica Združenja slovenskih organizacij bolnikov z rakom ONKO NET, ki je ob koncu tedna pripravilo okroglo mizo, na kateri so strokovnjaki s področja onkologije in medicine sporočili: »Slovenski bolniki z rakom ne smejo biti kolateralna škoda ukrepov za preprečevanje okužbe s covidom-19!«

Že dva meseca ne odkrijejo levkemije

Strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana prof. dr. Irena Oblak je pojasnila, da so posledice nediagnostike in nezdravljenja lahko hujše kot posledice covida-19, in opozorila, da so že v začetku marca in tudi aprila s pomočjo podatkov registra raka opazili, da so upadle napotitve bolnikov na onkološki inštitut in potrditve rakave bolezni tudi za 30 odstotkov!
O posledicah slabšega dostopa do zdravstvenih storitev je spregovoril predstojnik Kliničnega oddelka (KO) za hematologijo UKC Ljubljana prof. dr. Samo Zver, dr. med.: »Pandemija ne sme ustaviti medicine. Covid-19 je le še dodatna bolezen poleg vseh preostalih, ki so kot vedno tu. Krvne bolezni, recimo, hitro napredujejo. Vodja laboratorija me je zjutraj vprašala, kje imamo nove akutne levkemije, saj teh že dva meseca ni. Kje so? Ni jih.«

Predstojnik KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., je povedal, da na kliniki vsako leto opravijo 30.000 ambulantnih pregledov in večina pregledov v endoskopiji je namenjenih diagnostiki raka. »Od marca do 1. junija 2020 smo na kliniki opravili 4500 ambulantnih obravnav manj kot običajno! Največji izpad smo zabeležili na področju gastroskopij, drug problem je pri kolonoskopijah, kjer so bile čakalne dobe nedopustno dolge.«

Opozoril je tudi na že dolgo znano prostorsko stisko na gastroenterološkem kliničnem oddelku, ki v času pandemije in vseh drugih okužb preprosto nima prostorskih možnosti za izolacijo bolnikov: »Zdravniki vemo, kaj moramo narediti, ampak v obstoječi situaciji tega ne moremo!«

Prepuščeni telefonskim klicem

Predsednica ONKO NET se zato ob naraščajočem številu okuženih s covidom-19 najbolj boji, da bo v drugem valu epidemije dostop do zdravnikov spet zelo omejen: »Po pogovoru z bolniki ugotavljamo, da je dostop do družinskih zdravnikov v času ukrepov proti novemu koronavirusu slabši. Veliko jih tarna, da ne prikličejo svojega zdravnika in da osebnega stika z njim ne morejo vzpostaviti. Največje težave imajo starejši, ki niso vešči elektronskega komuniciranja, prepuščeni so telefonskim klicem, pri čemer so linije precej zasedene, tako da je stanje res oteženo. V prihodnje si zamud pri diagnostiki raka preprosto ne smemo več privoščiti, zato odgovorne v zdravstvu pozivamo, naj bolnikom v najkrajšem času zagotovijo ustrezen dostop do potrebnih zdravstvenih storitev, saj ta ne more in ne sme biti podrejen zgolj in samo preprečevanju covida-19.«

Modičevo še vprašamo, kako naj si zagotovimo dostop do osebnega zdravnika, in pove nam, da moramo biti zelo vztrajni: »Kdor sumi, da je z njim nekaj narobe, ali ima katerega od morebitnih simptomov raka, naj ne obupa ob klicanju svojega osebnega zdravnika. Naj bo vztrajen in od sestre naj zahteva pregled. Če to ne zaleže, naj se obrne na varuha/zagovornika pacientovih pravic ali na organizacije in društva bolnikov, kjer jim bomo pomagali. Obrnejo naj se tudi na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer mu bodo svetovali, kaj naj naredi.«