Beži pred arestom in dobrimi deli

Kolikor toliko redno je prihajal na delo od novembra 2018 do konca januarja 2019, februarja je delal le pet dni, marca deset, potem pa ga enostavno ni bilo več. Na telefon se ni oglašal, svoje odsotnosti z dela ni javljal.

S temi besedami je direktorica Centra starejših Trnovo (Deos) Tinkara Godec enoto za probacijo obvestila, da mladi Ljubljančan Jan Kočić ni izpolnil naloge, ki so mu jo naložili na kazenski okrožni sodniji. Tam so ga zaradi velike tatvine obsodili na kazen zapora, a mu milostno dovolili, da mu ne bo treba za zapahe, če svoj greh odsluži z deli v splošno javno korist.

Pralnica mu ni dišala

Štiriindvajsetletnega Kočića sicer Slovenija že nekaj mesecev išče z mednarodno tiralico ter evropskim nalogom za prijetje in predajo. Požvižgal se je namreč na poziv na prestajanje kazni v neki drugi zgodbi, ki pripoveduje o tragični smrti komaj 20-letne kolesarke Ine Golob.

Nesreča se je zgodila 20. marca 2017 ob 22.46, ko se je Kočić s svojim audijem A7, rabljenega je kupil nekaj dni prej, pripeljal po Celovški cesti iz smeri Šentvida proti središču mesta. Tožilstvo mu je najprej očitalo, da je v križišču z Bravničarjevo in Korenčanovo ulico pri rdeči luči zapeljal skozi križišče. Na odseku, kjer je najvišja dovoljena hitrost 70 kilometrov na uro, naj bi vozil vsaj 50 hitreje. Silovito je trčil v kolesarko, ki je na prehodu za kolesarje pravilno prečkala Celovško. Siloviti trk prehitrega avtomobila jo je zbil več kot 63 metrov stran, tam je umrla.


Toda na procesu se je izkazalo, da je audi v križišče zapeljal pri zeleni luči in trčil v kolesarko s hitrostjo najmanj 105 kilometrov na uro. Sodnik Marjan Pogačnik ga je zaradi povzročitve smrtne nesreče iz malomarnosti obsodil na dve leti in tri mesece zapora. Sodba je bila izrečena septembra 2018, ko je sodnik pripomnil, da je bil Kočić že dvakrat obsojen (sicer zaradi tatvin, vendar obsodbe po Pogačnikovem mnenju kažejo, da milo rečeno ne spoštuje ravno predpisov). Na sodni dan pa je mladeniču, ki je v priporu in hišnem priporu odslužil že leto in pol, odpravil pripor.

Ko je Kočić prišel na prostost, pa so ga torej pozvali, naj v imenu ljudstva pride zastonj delat v dom starejših občanov. Po neuradnih informacijah so mu določili delo v pralnici. Sodišče je pred kratkim zanimalo, ali je oddelal vse ure, ki so mu bile naložene s sodbo, zato so upravo za probacijo zaprosili, naj to preverijo pri Deos Trnovo. In njihov odgovor je bil, da ne.
Očitno se je vmes izgovarjal na neko alergijo, direktorica doma namreč pojasnjuje, da bi mu v zvezi s tem lahko odredila tudi drugo delo.


»Toda nikoli ni prišel do nje z željo, da bi zamenjal delovno mesto, ker ima težave z alergijo,« v odgovoru sodišču pojasnjuje vodja probacijske enote Ljubljana mag. Vera Siter. »Če bi do direktorice prišel, bi mu omogočila drugo delo, in sicer pomoč hišnikom, kjer bi lahko delo opravljal zunaj.« Pomenljiv podatek je, nadaljujejo na probacijski enoti, da v njegovem zdravniškem potrdilu ni bilo omenjenih nikakršnih alergij, prav tako pa »ni nikoli rekel, da ima kakršne koli težave z alergijo, ne direktorici ne komu od sodelavcev«.

Na enoti pripominjajo še, da tudi njih ni nikoli seznanil z nezmožnostjo opravljanja del v splošno korist zaradi zdravstvenih težav, »hkrati pa vas seznanjamo in vam sporočamo, da obsojeni Jan Kočić s probacijsko enoto še vedno ni vzpostavil nikakršnega kontakta glede pripravljenosti nadaljevanja izvajanja del v splošno korist kakor tudi glede njegovega absentizma«. Torej odsotnosti z delovnega mesta.


Zaradi povzročitve smrtne prometne nesreče so mu sicer višji sodniki kazen zvišali na tri leta zapora, kar pomeni, da bi moral odsedeti še leto dni in pol. Nemara pa ga čaka še kazen dodatne ječe zaradi tatvin, ki bi jo torej moral odslužiti z dobrimi deli v domu starejših občanov. A ko je izvedel, da je pravnomočno kriv za smrt Golobove, jo je popihal v neznano, sodišče pa mu je zaman izdalo nalog za nastop prestajanja kazni. Morda je v Sloveniji, morda ni, so se pa slovenski policisti zagotovo že povezali s kolegi iz drugih držav – predvsem republik nekdanje Jugoslavije –, naj jim pomagajo pri iskanju osebe s tiralice.