Darko Černe: Hitro testiranje je koristno, če je množično

V nedeljo so po podatkih sledilnika za covid-19 ob 1274 PCR-testih in 9127 hitrih testih odkrili 244 novih okužb. V državi je tako trenutno 12.836 aktivnih primerov okužb s koronavirusom. Delež pozitivnih testov je bil 19,2-odstoten. V nedeljo je umrlo 11 bolnikov s covidom-19. Skoraj 14-dnevno povprečje okužb je 610, sedemdnevno povprečje pa znaša 822. Znižuje se tudi število oseb, ki potrebuje bolnišnično oskrbo, trenutno je takih 738 oseb. Na intenzivnem zdravljenju je 34 pacientov, je na novinarski konferenci podatke predstavila Maja Bratuša.

O aktualnem epidemiološkem stanju so na novinarski konferenci spregovorili državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte, strokovni direktor nevrološke klinike UKC Ljubljana Simon Podnar ter predstojnik Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo UKC Ljubljana Darko Černe.

Pomembni so preventivni ukrepi, prezračevanje

Na podlagi izboljšanja epidemiološke situacije in v skladu z ukrepi vlade se danes odpirajo vrata šol, trgovin in nekaterih storitvenih dejavnosti. Do konca epidemije nas čaka še kar nekaj tednov, mesecev, sprostitev ukrepov namreč ne pomeni, da preventivni ukrepi niso več pomembni. Ti so namreč bistveni, da nam bo uspelo kmalu iti nazaj v običajno življenje, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte. 

V primeru bolezenskih znakov in simptomov (kot so na primer nahod, slabo počutje, bolečine v mišicah, povišana telesna temperatura, kašelj) ostanemo doma in se po telefonu posvetujemo s svojim izbranim zdravnikom. »Pomembno je, da se izogibamo zaprtih prostorov, kjer se zadržuje veliko ljudi, prezračevanje je namreč zelo pomemben ukrep. Paziti moramo pri stikih, upoštevati fizično razdaljo in druženje.« Redno in temeljito si je treba umivati roke, z umazanimi rokami se ne dotikamo obraza in ust, pazimo na higieno kašlja. Maske se dotikamo samo na gumicah, v trgovinah upoštevamo razkuževanje in varnostno razdaljo. Državna sekretarka je opozorila tudi na pomen redne telesne aktivnosti na svežem zraku in pomenu zadostnega vnosa vitaminov v telo.
 

Rezultati testiranja na portalu zVem

Glede hitrih trstov je povedala, da je to pomemben ukrep, ki pa bo povzročil tudi dodaten napor za zaposlene. Organizirati ga poskušajo na način, da bo potekalo nemoteno in v varnih okoliščinah. ​Alenka Forte je omenila, da lahko ljudje, ki so že preboleli covid-19, dobijo potrdilo.

Povedala je, da na ministrstvu iščejo rešitev, kako omogočiti, da bo izdaja potrdila o preboleli bolezni brezplačna, da bo čim manj obremenjevala zdravstveni sistem, sočasno pa podala verodostojne podatke. Testirati se ni treba osebam, ki so že bile dvakrat cepljenje (potrdilo o cepljenju), osebe, ki so že prebolele covid-19, in sicer imeti morajo potrdilo o pozitivnem testu, ki je starejši od 21 dni, a ne od šestih mesecev, ali potrdilo zdravnika. Rezultate testiranja si lahko imetniki digitalnega potrdila natisnejo tudi iz portala zVem pod zavihkom eDokumenti, kjer najdejo povzetek testiranj in mikrobiološke izvide testiranj.



Darko Černe, predstojnik Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo UKC Ljubljana, je povedal nekaj več o smiselnost uporabe hitrih antigenskih testov. »Hitri testi se izvajajo zunaj medicinskega laboratorija, izvaja jih nelaboratorijsko osebje. Zato so poenostavljeni. Imajo slabše analitične in diagnostične zmogljivosti v primerjavi z analitskimi sistemi v organizirani laboratorijski službi.« Kljub številnim pomanjkljivostim pa so hitri testi po njegovih besedah našli mesto uporabe v zdravstvu in širši družbeni skupnosti. Veliko testov se lahko naredi v zelo kratkem času.

S takšnim množičnim pristopom pa se lahko najde kar nekaj bolnikov s covidom-19, ki jih sicer ne bi našli. Omenil je tudi, da so hitri testi cenejši in da je nov ukrep, s katerim vse pozitivne hitre teste preverijo še s PCR-testom, korak k ustreznemu algoritmu uporabe teh testov. Kot strokovnjaki laboratorijske medicine imajo sicer bistveno višje standarde glede uporabe laboratorijskih preiskav, kot jih omogočajo hitri testi, pa so vseeno mnenja, da je njihova uporaba koristna, če je množična.



Simon Podnar, strokovni direktor nevrološke klinike UKC Ljubljana, je predstavil njihovo delo med epidemijo. Povedal je, da so imeli v najslabših tednih skoraj 50 sodelavcev, ki so bili odsotni ali zaradi okužbe ali zaradi rizičnih stikov. Danes se številka giblje med pet in deset. Odsotnih je približno 25 medicinskih sester in pet zdravnikov, ki delujejo v oddelkih za covid-19. Kot je povedal Podnar, k manjšim odsotnostim pripomore dejstvo, da so številni zaposleni covid-19 že preboleli, v veliki meri pa je tudi kader precepljen.

Pri tem je Podnar sicer povedal, da je tragično, da nekateri zdravstveni delavci oklevajo pri odločitvi za cepljenje. Opozoril je tudi na problem pomanjkanja medicinskih sester. »Kljub temu da smo se po naših številkah okuženih lahko primerjali z najhujšimi trendi v Italiji, v Bergamu, pa vseeno nismo prišli nikdar do točke, ko ne bi mogli pacientom zagotavljati stopnje oskrbe, ki so jo potrebovali,« je pojasnil.

Dejstvo pa je, da so še vedno pomembni preventivni ukrepi, cepljenje poteka prepočasi, tudi zaradi dobave cepiv, Podnar pa je prepričan, da bodo ljudje, ki so do cepljenja zadržani, videli, da se nimajo česa bati. »S cepljenjem se je dramatično izboljšalo stanje v domovih starejših občanov. Dokler populacija ni precepljena, je nujno upoštevati osnovne preventivne ukrepe širjenja okužb (razdalja, maske, zračenje, higiena rok in kašlja),« je še dodal.