Potem ko so iz več držav poročali, da se je v posameznih pevskih zborih okužilo večje število pevcev, ki so skupaj preživeli ure na vajah in koncertih, so zborovski svet osupnili tudi različni raziskovalci aerosola, ki so pevce posvarili pred petjem, nekateri pa jih celo pozvali, naj se ne zbirajo, dokler ne odkrijejo učinkovitega cepiva. Ali je torej zborovsko petje posebej nevarno za širjenje virusa? In ali se da to nevarnost zmanjšati z ukrepi?

Navodila so, a težko izvedljiva

Tudi inštitut za javno zdravje odsvetuje vaje in koncerte večjih glasbenih skupin in pevskih zborov. Priporoča iste ukrepe kot za kina in gledališča, to pa je varna medosebna razdalja in manjše skupine, do deset ljudi, z medsebojno razdaljo od 1,5 do dva metra. Če je razdalja manjša, je tveganje za okužbo večje. »Navodila torej so, a v praksi za večje skupine neizvedljiva,« pravi skladatelj, zborovodja in profesor Damijan Močnik, ki je sodeloval pri pripravi priporočil za zbore, ki jih je javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) že pred časom pripravil in poslal v presojo tudi inštitutu za javno zdravje. Od slovenskih glasbenikov, delujočih v tujini, so pridobili informacije o različnih raziskovalnih projektih in primere dobre prakse in med priporočili upoštevali razdaljo, higienske razmere, uporabo lastnih pripomočkov, ne njihovo izmenjavo, zračenje prostorov oziroma vaje na prostem. »V veliki večini koncertnih dvoran, vadbenih sob in cerkvenih korov glede na predpisano razdaljo, kar pomeni skoraj tri do štiri kvadratne metre prostora na osebo, ne morejo vaditi in koncertirati večje glasbene skupine ali zbori.«

Novi načini, nove možnosti

Močnik trenutno pripravlja komorni zbor Megaron za odprtje ljubljanskega poletnega festivala, imajo vaje v manjših skupinah ali na zunanjih prizoriščih, na odru pa bo prav tako med pevci večja razdalja. Močnik sicer poudarja, da so nemški profesionalni zbori že začeli vaditi z ustrezno razdaljo. Sam je videl nastop češke baročne zasedbe z maskami, »a očitno so bile to posebne maske, saj se z običajnimi dolgo peti ne da, sem poskusil«. Z zanimanjem čaka tudi, kaj bo pokazala naročena raziskava na Norveškem, kjer temeljito raziskujejo možnosti varnega delovanja zborov, medtem ko je avstrijska, opravljena s člani dunajske glasbene akademije pod okriljem tamkajšnje medicinske univerze in univerzitetne klinike, že pokazala, kakšen je doseg aerosolnega oblaka med petjem v primerjavi z govorjenjem. Možnost prenosa okužbe je sicer večja kot med govorjenjem, ga pa lahko učinkovito preprečimo z doslednim upoštevanjem navodil.



In smo spet pri istih ukrepih. »Dobro je treba razmisliti, pod kakšnimi pogoji bomo lahko nadaljevali z zborovskim petjem. Poiskali bomo nove načine in nove možnosti. To pa lahko naredimo le v povezavi z zdravstveno stroko. Zbori bodo morali poiskati ustrezne prostore in razmisliti o varnih načinih izvedbe pevskih vaj. Žal so v zraku tudi vse večje prireditve, posebej tiste z mednarodno udeležbo, navsezadnje se lahko zgodi, da bo težko izvedljiv tudi največji festival v zgodovini Slovenije Europa Cantat. Kljub vsemu sem optimist, ker nam vsaka taka kriza da priložnost, da ponovno razmislimo o bistvu svojega delovanja.«

2500 pevskih skupin

Pri nas delujejo trije profesionalni zbori, zbor Slovenske filharmonije ter zbora v ljubljanski in mariborski operni hiši. Prvi ima vaje od 18. maja, in kot pravi umetniški vodja Gregor Klančič, upoštevajo vse javno znane omejitve in priporočila. »Delo smo organizirali po sekcijah od osem do 12 ljudi, glede na površino in volumen dvorane, ob upoštevanju medsebojne razdalje in vseh varnostnih ukrepov. Vstop v zgradbo Slovenske filharmonije je dovoljen samo z masko, obvezno je razkuževanje rok, prav tako vmesno zračenje dvoran.« V filharmoniji torej delo poteka povsem drugače kot običajno in tudi za nastope oblikujejo manjše skupine, nastopajo pa predvsem na prostem, v zadnjem času pred enotami domov za ostarele. Izmenjali so informacije z drugimi evropskimi profesionalnimi zbori. A tudi po Klančičevem mnenju nova situacija ponuja nekaj novega: razmišljanje zunaj ustaljenega okvira.

Kako bo pela Evropa?

Po oceni JSKD imamo v Sloveniji 2500 organiziranih pevskih skupin s 70 tisoč pevci. Po različnih ocenah poje od 3 do 8 odstotkov odraslih, poleg tega po osnovnih šolah deluje okrog 750 otroških zborov in 440 mladinskih pevskih zborov. Samo letošnjo pomlad so v okviru JSKD načrtovali več prireditev, ki so seveda odpadle ali pa so za zdaj prestavljene na jesen. Med njimi so zborovsko tekmovanje Naša pesem, državno tekmovanje Mateja Hubada za slovenske zborovodje Zvok mojih rok, državno tekmovanje otroških in mladinskih zborov v Zagorju ob Savi, v juniju bi moral biti tudi Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Se pa Slovenija že več kot dve leti pripravlja na največji evropski zborovski festival, ki je predviden od 17. do 25. julija v Ljubljani, kamor naj bi prišlo okoli 4000 pevcev in ljubiteljev glasbe. In izvedba te prireditve trenutno ljubitelje zborovske glasbe posebej skrbi.