Vstanite in zdravo živite!

Z rednim močnim krčenjem svojih štirih votlin srce vsako minuto prečrpa skozi telo okoli pet litrov krvi. Naše srce je izjemno vzdržljivo, a se lahko – tako kot vsak drug del telesa – pokvari, če lahko tako zapišemo. Da bi iz dneva v dan dobro delovalo, potrebuje dovolj kisika in hranil.

Zdravo srce pomeni, da nima težav s prečrpavanjem krvi po telesu, pojasni dr. Gregor Zemljič, dr. med., specialist kardiologije iz Medicinskega centra Barsos: »S tem tudi zagotavlja kisik in hranila, ki jih različna tkiva v našem organizmu potrebujejo za optimalno delovanje.«

Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok smrti na svetu, vsako leto zahtevajo kar 18 milijonov življenj, a je k sreči večino mogoče preprečiti s preprostimi spremembami: v Sloveniji bi tako ohranili kar sedemsto življenj na leto. Je pa treba za to dosledno slediti zdravemu življenjskemu slogu, poudarja dr. Gregor Zemljič.

»Med najpogostejše nezdrave navade, ki se jih moramo izogibati, da zmanjšamo tveganje za omenjene bolezni, štejemo kajenje, velike količine zaužitega alkohola, slabe prehranjevalne navade, neredno gibanje in stres. V svoj vsakdanjik torej vključimo sprehode v naravi, ob katerih poskrbimo za zdravo telo in umirjenega duha, zdravo prehranjevanje, ki naj vsebuje čim več zelenjave, redno in zadostno telesno dejavnost, skrb za sprostitev, dovolj spanja, izogibanje kajenju in škodljivemu pitju alkohola ter preverjanje zdravstvenega stanja, ki dovolj zgodaj pokaže tveganje za nastanek srčno-žilne bolezni – krvni tlak, holesterol, trigliceridi in sladkor v krvi, indeks telesne mase.«



Nezdrave razvade, kot so kajenje, premalo spanja, nenehna izpostavljenost stresu, prevelike količine zaužite soli, alkohola in maščob, lahko na dolgi rok zelo močno vplivajo na naše zdravje, pravi sogovornik: »Če občasno popijemo pivo ali dve, pojemo nekaj sladkega ali mastnega, se to še ne bo poznalo na zdravju. Razvade, ki prerastejo v vsakodnevne navade, pa se lahko zelo kmalu poznajo na našem telesu in se izrazijo kot srčno-žilne bolezni.«

Pol ure na dan

Za najbolj zdravega velja sredozemski način prehranjevanja, a ni pomembno le, da moramo zaužiti čim več zelenjave in sadja, pravi Zemljič, zelo pomembno je tudi, kako je hrana pripravljena in koliko je pojemo. »Priporočam, da zelenjavo in sadje uživate surovo, saj tako ohranita največ vitaminov in mineralov. Izogibajte se nasičenim živalskim maščobam.

Namesto tega vsaj trikrat na teden jejte ribe, ki vsebujejo zdrave maščobne kisline omega-3. Omejite tudi vnos sladkorja, mlečnih izdelkov in rdečega mesa. Če se mlečnim izdelkom ne želite popolnoma odpovedati, izberite tiste z manj maščobe. Obenem svetujem polnozrnata živila. Za zdravo srce se priporočajo oves, oljčno olje, losos, sveža tunina, paradižnik, orehi, mandlji, jabolka, čebula, česen, rdeče vino in temna čokolada. Tudi prehranske dodatke, ki vsebujejo maščobne kisline omega-3 in koencim Q10, lahko dodajate prehrani, še posebno če opazite, da omenjenih mineralov samo s prehrano telesu ne morete zagotoviti dovolj.«

​Pomembno je tudi redno gibanje, saj z njim krepimo srce in žile, obenem se znebimo odvečnih kilogramov in poskrbimo za kondicijo: v dobri telesni formi bomo laže premagovali vsakodnevne izzive, tudi s stresom se bomo laže spopadali. Raziskovalci univerze v Sydneyju so razkrili, da bi morali vsi, ki več ur sedijo za pisalno mizo ali gledajo televizijo, vsak dan telovaditi več kot 30 minut, da bi preprečili zdravstvene težave.



V devetletni raziskavi, v kateri je sodelovalo skoraj 150.000 starejših od 45 let, so ugotovili, da ljudje, ki vsak dan presedijo šest ur in ne telovadijo, prej umrejo zaradi srčno-žilnih bolezni kot tisti, ki telovadijo uro na dan.​ Večkratno vstajanje zmanjša tveganje srčno-žilnih bolezni le pri tistih, ki vsak dan sedijo manj kot štiri ure, pri tistih, ki sedijo dlje, pa lahko tveganje zmanjša le vsakodnevna zmerna dejavnost od 20 do 40 minut.​

Duševnost

​
Poleg vsega naštetega ohranjajmo stike – z družino, prijatelji. Pogosto namreč zanemarjamo vpliv duševnega zdravja in družabnosti na srčno-žilno zdravje. Raziskave namreč kažejo, da so posamezniki, ki nimajo razvite prijateljske mreže, torej imajo slabše socialne stike, bolj nagnjeni k boleznim srca. In nikar se ne predajte sovraštvu, jezi: čustva se moramo naučiti obvladati, brzdati, v nasprotnem je tveganje za infarkt višje.

Skrb za srce je povezana tudi s poznavanjem tveganja za nastanek in razvoj bolezni, zato se pozanimajmo o svojem srčnem zdravju: redno opravljajmo meritve tlaka, holesterola, sladkorja v krvi in skrbimo za zdravo težo. Da pa se s spremembami življenjskega sloga ne bi ukvarjali na starost, ga je treba spodbujati že pri mladih, in to od mladih nog naprej: privzgojimo jim zdrav, uravnotežen način prehranjevanja, redno telesno dejavnost, nekajenje in nepitje alkohola – tako bomo naredili veliko za srce in ožilje.