Naraščajoča poraba opioidov v Sloveniji

Ljubljana – Poraba opioidov v Sloveniji narašča, kar po mnenju Aleša Mrharja, upokojenega profesorja na fakulteti za farmacijo, ni problematično, če je seveda proces zdravljenja voden optimalno. »Zdravniki so opioide pred leti, ker so se zavedali njihovih nevarnosti in pasti, zelo konservativno predpisovali, ljudje pa so posledično trpeli bolečine. Zdaj jih predpisujejo več, kar pomeni, da je tudi bolečina bolje tretirana.«

Opoidi so tipična skupina zdravil, za katere velja, da v terapevtskih odmerkih zdravijo akutno in kronično bolečino, v toksičnih odmerkih pa ubijajo, zato profesor poudarja, da je treba še posebej skrbno tehtati razmerje med koristmi in tveganji ob vsakokratnem predpisu.



Glede sodnih procesov, ki v ZDA potekajo v zvezi z opioidi, je Mrhar pripomnil, da se mu ne zdi korektno, da se je na zatožni klopi znašla le farmacevtska industrija. »Resda omenjena zdravila izdeluje farmacevtska industrija, ni pa ta edini dejavnik v procesu zdravljenja s temi zdravili. Tukaj so še regulatorni organi, ki izdajajo dovoljenja za promet z zdravili in vršijo nadzore, tukaj so zdravniki, ki jih predpisujejo, odgovorni so tudi farmacevti v lekarnah s svojo pojasnjevalno dolžnostjo in navsezadnje bolniki, ki morajo v skrbi za lastno zdravje spoštovati predpisane režime odmerjanja.« Dialog zdravnika in farmacevta z bolnikom se zdi Mrharju ključen, da bo bolniku zdravilo pomagalo in ne bo trpel kakšnih drugih posledic ali celo umrl.

Farmacevtska industrija mora po njegovih besedah zagotoviti dokumentacijo, s katero dokazuje kakovost, varnost in učinkovitost zdravil. Pri tem sogovornik težko verjame, da so bili regulatorni dokumenti za opioide tako slabo napisani, da bi zdaj vso krivdo za neželene smrti zvalili zgolj na farmacevtsko industrijo. Opioidi se namreč tudi v ZDA predpisujejo na recept: »Predpisovanje je torej v rokah zdravnikov. Ti so tisti, ki ugotovijo indikacijo na podlagi diagnoze, in so tisti, ki morajo zdravilo predpisati v ustreznem odmerku, odmernem intervalu in dolžini zdravljenja.«

Nevarna dihalna stiska

Mrhar pri opioidih kot najbolj pretečo nevarnost izpostavlja vpliv na dihalni center v možganih: »V nekem trenutku po zaužitju zdravila se lahko pojavi depresija dihanja in posledično smrt. Pri tabletah s podaljšanim sproščanjem pa se lahko zgodi, da se vgrajena količina učinkovine, ki je večja kot pri tabletah s takojšnjim sproščanjem, sprosti zelo hitro, se zelo hitro absorbira in se v centralnem živčnem sistemu znajdejo večje koncentracije učinkovine, kar lahko vodi do motenj v dihanju. Tveganje za to poveča še uživanje alkohola.« Po profesorjevi razlagi obstajajo določena zdravila z opioidi, ki so še posebej občutljiva na etanol, torej alkohol: »Pri tabletah s polimetakrilatom, ki vsebujejo opioid, bolniki nikakor ne bi smeli piti alkohola.

Od opioidov človek ni »zadet«, samo bolečine popustijo, opisuje profesor učinek zdravila. »Različni ljudje pa različno reagirajo, zato je še kako pomembna titracija odmerka, za kar bi si zdravniki morali vzeti več časa.« Žal se tudi pri nas dogaja, da ljudje umirajo zaradi prevelikih odmerkov opioidov.

Uporaba v praksi

Liljana Zwittnig Čop, vodja lekarne v ljubljanskem kliničnem centru, je pojasnila, da se zdravila z opioidi shranjujejo v sefih: »Vodimo knjige evidenc za prepovedane droge, kamor se vpišejo vsak prejem prepovedane droge, skupno stanje in vsaka izdaja na pacienta.« Zdravila predpisujejo na temperaturni list, na podlagi predpisa pa pooblaščena sestra pripravi zdravilo in ga aplicira pacientu. Aplikacijo potrdi na temperaturnem listu, vpiše v knjigo evidenc za prepovedane droge ter zavede novo stanje zaloge. Izdajo podpiše zdravnik predpisovalec.

Zwitting Čopova je dodala še, da lekarna izvaja stalne nadzore nad stanjem, shranjevanjem in predpisovanjem tovrstnih substanc.