Kitajska medicina v boju proti koronavirusu

Petar Papuga je končal medicinsko fakulteto v Zagrebu, tradicionalno kitajsko medicino (TKM) pa je tri leta študiral v Pekingu in Šanghaju. Živi in deluje v Komendi, ukvarja se z raziskavami bioelektromagnetike in svetuje o naravnih metodah za izboljšanje kakovosti življenja. Z njim smo se pogovarjali v času pandemije koronavirusa, ko nam ne preostane dosti drugega, kot da poskrbimo za lastno imunost. Konec koncev, poudarja Papuga, pa bi morala biti skrb za zdravje in dobro počutje osrednja nit v življenju vsakega človeka, ne glede na to, ali gre za pandemijo ali za presežek delazmožnosti, zadovoljstva in učinkovitosti v življenju.
 

Kaj nam kot načine za povečanje odpornosti proti virusom te vrste ponuja tradicionalna kitajska medicina?

Bilo bi zelo nazadnjaško gledati na pandemijo koronavirusa zgolj z vidika tradicionalne kitajske medicine. Dr. John Chen, eden vodilnih poznavalcev tradicionalne kitajske medicine in strokovnjakov za integrativno medicino v ZDA, je v obsežnem spletnem predavanju poročal, da je 85 odstotkov okuženih s koronavirusom bilo deležno dodatne terapije s tradicionalnimi zeliščnimi pripravki, ki jih na Kitajskem skrbno gojijo in pripravljajo na tradicionalen način, vendar jih tudi znanstveno preverjajo in skušajo iz njih izolirati čim več aktivnih zdravilnih snovi. Teh pripravkov pri nas ne moremo dobiti, tako da je preventivna uporaba znanja, ki sloni na tradicionalni kitajski medicini, omejena na dietoterapijo, dihalne vaje in uporabo domačih zelišč.​ Od teh so za mehčanje sluzi in izkašljevanje najbolj uporabni jeglič, pljučnik, suličasti trpotec, slezenovec, lučnik, veliki oman, listi in korenine sleza, žajbelj, koromač in lakota.

Kaj je dobro jesti v teh dneh?

Najpomembnejši je zadosten vnos tekočine, vitaminov, rudnin in živil, ki vlažijo dihala. To velja predvsem za ljudi, ki imajo suhe sluznice, zamašen nos, se močno potijo ali suho pokašljujejo. Veliko zbolelih nima apetita in zavračajo hrano, vendar je nujno, da redno pijejo po požirkih. Pretežno tekoča hrana je tudi najboljši način za mehčanje sluzi in vlaženje sluznic. Izsušene sluznice se hitro vnamejo in postanejo skladišče odmrlih celic ali kužnin, ki se težko in prepočasi izločajo iz telesa. Po teoriji TKM so pljuča »skladišče sluzi«, zato je redno izločanje sluzi varovalni mehanizem pljuč pred nesnago in kužninami, ki vstopajo v telo iz zraka. Gomoljaste korenine razen krompirja so večinoma dober način za vlaženje vseh sluznic. Za dihala je posebej koristen gomolj zelene v kombinaciji s hrenom, korenjem in svežim zeljem. Od sadja in listnate zelenjave so za dihala in krepitev splošne odpornosti najbolj učinkoviti temno rdeči in oranžni sadeži in zelenjava, ker so odličen vir pomembnejših rudnin in vsebujejo resveratrol in retinol. Zadnja dva sta zelo pomembna za presnovo, krepitev odpornosti in varovanje oziroma vlaženje sluznic. Za mehčanje sluzi in lažje izkašljevanje strjene sluzi je priporočljivo uživanje neškropljene, kemično neoporečne pomarančne lupine.

In česa nikakor ne bi smeli uživati?

Glede na dejstvo, da je zastoj sluzi v medceličnini pljuč osrednji zaplet pred kolapsom pljučnih mešičkov in odmiranjem tkiva pljuč, je najpomembnejše, da v času pandemije opustimo vso sladko, gosto in mastno hrano, tudi če je iz ekološko neoporečne vzgoje. To so predvsem jedi, ki izvirajo iz italijanske in avstroogrske kulinarike: njoki, cmoki, testenine iz bele moke, siri s plemenito plesnijo, parmezan in drugi trdi siri, krompir, krofi, lazanja, masleni piškoti, presne ali navadne torte, pica, mastna ali težko prebavljiva živila živalskega izvora.

​TKM razlikuje dve obliki sluzi, oblikovano in neoblikovano. Sluz, ki jo lahko izločimo iz dihal, je oblikovana, te je manjši delež sluzi v telesu. Večji delež je skrit v medceličnini in na sluznicah notranjih organov. Volumen medceličnine pri odraslih je od deset do petnajst litrov. Ta se zaradi nezadostnega vnosa tekočine ali pretiranega uživanja gostih, sladkih ali mastnih živih lahko ustavi in v njej se kopičijo ostanki presnove. Na tem sloni tudi ena od razlag vzrokov presnovnih motenj sladkorja, ki ga povezujejo s starostno obliko sladkorne bolezni. TKM temu stanju pravi »zastoj tekočin v treh grelcih« ali treh telesnih votlinah, prsni, trebušni in medenični. Tem zastojem sledijo zgodnje pešanje in degenerativno propadanje tkiv ter upad delovanja imunskega sistema. Na klinični ravni je zastoj mogoče prepoznati kot povečano občutljivost treh parov akupunkturnih točk, ki jih lahko uporabimo pri zdravljenju tovrstnih zastojev.

Za zastoje v prsni votlini je značilna občutljivost za pritisk na točke 3 na kanalu srca (imenujejo se shao hai), ležijo na notranji strani komolcev. Zastajanje medceličnine v potrebušnici in prebavilih prepoznamo po občutljivosti točk, ki ležijo na notranji strani kolen ob golenici. To so točke 9 na kanalu vranice in trebušne slinavke (imenujejo se yinlingquan). Zastoji v medenični votlini so klinično prepoznavni po občutljivosti dveh parov točk, ki so locirane zadaj na srednji črti kolenske kotanje. Imenujejo se weiyang in weizhong in so na kanalu mehurja, ki je po teoriji TKM odgovoren za prerazporejanje in pretok telesnih tekočin, predvsem medceličnine.

Nam lahko pomagajo dihalne vaje?

Dihalne vaje so osrednja preventivna metoda v TKM, poznamo jih kot qi (či) gong. Predvsem gre za krepitev in prerazporejanje ali izenačitev vitalne energije ali biopotenciala in pretok limfe v telesu. Ta je poleg krvi glavna pot pretoka belih krvničk v tkivih. Pljuča so po temeljni teoriji TKM organ, ki upravlja biopotencial, in so prvotnega pomena za vitalnost in splošno telesno zmogljivost. Utrujenost, hitra zasoplost in pomanjkanje energije so prva znamenja upada delovanja pljuč, ki je pogosto posledica presežka brezoblične sluzi v medceličnini pljuč.

Kakšne vaje so to?

Najbolj preproste so sučne vaje s palico na prehodu med vratom in hrbtom (sliki 1,2), ki obenem masirajo akupunkturne točke na prehodu med vratnim in prsnim delom hrbtenice, ter vaje za stransko raztegovanje rebrnih lokov (slika 3). Točke, ki ležijo ob hrbtenici, na prehodu med sedmim vratnim in prvim prsnim vretencem (slika 4), so ene najbolj vplivnih točk za sproščanje in širitev dihalnih poti. Kitajski zdravniki so jim dali ime ding chuan, kar pomeni ustavitev zasoplosti. Veliko ljudi je telesno nedejavnih, zato se njihova pljuča redko kdaj v celoti predihajo. Na srečo precej Slovencev rado hodi v hribe in se predihajo.

Kaj pa tehnike sproščanja?

Mogoče je najpreprostejša tako imenovana biofeedback metoda, ki so jo natančno proučevali v povezavi z variabilnostjo srčnega utripa. Izkazalo se je, da ko štiri srčne utripe vdihavamo in šest srčnih utripov izdihavamo, s podaljševanjem izdiha dodatno aktiviramo parasimpatikusni del avtonomnega živčnega sistema in s tem po nekaj minutah vstopamo v stanje pomirjenosti.
V takšnem stanju zavesti se človek lažje zbere in nekoliko lažje nadzoruje svoje čustvene odzive na karkoli. Masaža ali trepljanje prej omenjenih točk ding chuan in drgnjenje ali trepljanje območij ob prsnici pod vratom sta tudi dobra načina za sproščanje in širitev dihalnih poti, ne glede na to, ali smo zboleli ali ne. Vse vaje za dihala so brezplačno dostopne na spletni strani www.papuga.si.

Ena od hudih težav v boju proti virusu bo tesnoba. Kako se boriti, da ne bo prevladala in prerasla v depresijo?

Sedeti pred televizorjem in računalniškim zaslonom je zagotovo najslabša izbira za vse, še posebej za tiste, ki so nagnjeni k paničnemu odzivanju in to prenašajo na svojo okolico. Predvsem je pomembno, da se približamo naravi in se vsaj za kakšno uro prepustimo sončnim žarkom in svežemu zraku. Če temu dodamo še nekaj telovadbe, se vse drugo zgodi spontano in brez posebnega prizadevanja. Hermann Hesse je v romanu Siddhartha opisal svojega junaka s tremi atributi. Znal je dihati, čakati in meditirati. Ko je vse podrejeno ohranjevanju temeljnih življenjskih funkcij, ostaneta le podreditev in predanost temeljnim vrednotam, ki so bistvene za vsa živa bitja.