Prišla je pomlad, z njo pa se je začela tudi sezona alergij. Pelod breze in sorodnih rastlin (bukev, hrast, kostanj) je že v zraku, v kratkem se pričakuje tudi začetek cvetenja trave. Toda pozor: simptomi alergijskega rinitisa so lahko precej podobni virusnim okužbam dihal, torej tudi začetni, blagi obliki bolezni covid-19. Kako ga prepoznati in predvsem – kako ukrepati?
Za alergijski rinitis so značilni vodeni izcedek iz nosu, draženje in srbež nosu, kihanje, zamašen nos, pogosti so tudi očesni simptomi, kot so rdečina, srbež in občutek peska v očeh. Bolniki lahko začutijo tudi srbečico v ustih ob zaužitju hrane rastlinskega izvora. Kot pojasnjuje specialistka interne medicine in pnevmologije doc. dr.
Mihaela Zidarn iz klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, pa so pri virusnih okužbah pogosti še povišana telesna temperatura, slabo počutje in bolečine v mišicah, torej simptomi, ki jih praviloma ni pri sezonskem alergijskem rinitisu.
»Izguba voha je zelo značilna za covid-19 in se pojavi zgodaj, še preden je nos zamašen. Pri sezonskem alergijskem rinitisu pa je popolna izguba voha izjema in je posledica neprehodnega nosu.«
Strogo socialno distanciranje za alergike
Ne smemo pozabiti, še poudarja Zidarnova, da se lahko oseba s sezonskim alergijskim rinitisom ravno tako okuži z novim koronavirusom. Raziskave kažejo, da so oboleli kužni že 1 do 3 dni pred začetkom simptomov okužbe, v nekaterih primerih pa so kužni tudi tisti, ki sploh nimajo znakov okužbe (asimptomatski prenašalci). In še huje: če takšna oseba zaradi sezonskega alergijskega rinitisa še kiha, je veliko bolj kužna za okolico.
Glede na trenutno epidemiološko situacijo zdravnica predlaga, da se alergiki izogibajo alergenom, naj se zadržujejo v notranjih prostorih, zračijo le ponoči in po dežju ter opoldne za krajši čas, sploh pa ne sušijo perila zunaj. Samozdravljenje alergijskega rinitisa je primerno ob blagih do zmernih simptomih, ki so izraženi manj kot štiri dni na teden in trajajo manj kot štiri tedne. Če so simptomi moteči, je smiselna obravnava pri izbranem družinskem zdravniku.
»Predlagam, da preverijo zdravila iz prejšnjih sezon in obiščejo lekarno samo, če je nujno potrebno. Oziroma uporabijo spletno lekarno. Posvet z izbranim zdravnikom je možno opraviti tudi po telefonu, tudi brez recepta pa so v lekarnah na voljo učinkovita zdravila za alergijski rinitis. V Sloveniji so brez recepta na voljo claritine, flonidan, letizen, zyrtec. Pri hujših težavah, če je, denimo, nos slabše prehoden in je zaradi tega moteno spanje, je bolj učinkovito pršilo za nos, ki vsebuje kortikosteroid. Brez recepta je na voljo mommox rino.«
Za tiste osebe, ki imajo poleg alergijskega rinitisa tudi astmo, pa je izjemno pomembno, da redno jemljejo preprečevalna zdravila. »Predlagamo tudi spremljanje simptomov z aplikacijo MASK Air za pametne telefone, ki je prevedena v slovenščino in je brezplačno na voljo v Google Play ali Apple store.«
Pred tedni sta za Slovensko tiskovno agencijo tudi pediatrični alergologinji
Anja Koren Jeverica in
Tina Vesel z Univerzitetnega kliničnega centra poudarili, naj bolniki z alergijami, posebej z astmo, obvezno prejemajo predpisana zdravila, kot na primer inhalacijske kortikosteroide po navodilu pulmologa. Za težji potek bolezni covid-19 so rizične skupine predvsem starejše osebe in bolniki s kroničnimi boleznimi dihal, sem pa seveda spada tudi težka astma in z njo torej astmatiki.
Cvetni prah, močan vonj ...
V povprečju je april najbolj obremenjeni mesec s cvetnim prahom in, kot kaže, bo tako tudi letos, pove Andreja Kofol Seliger, vodja Skupine za aerobiologijo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). »Cvetni prah, razpršen v zraku, je aprila obremenilen za ljudi, preobčutljive na brezo in brezi sorodne rastline, kot so gaber, hrast in bukev, zaradi navzkrižnih reakcij med sorodnimi alergeni. V zraku bo tudi cvetni prah jesena, zrna vsebujejo sorodni alergen oljki, ki pa bo cvetela maja in prvo polovico junija. Manj alergene drevesne vrste, ki sproščajo cvetni prah aprila, so še vrbe in sorodni topoli ter platane. Če se bo nadaljevalo toplo vreme, lahko že zadnji teden aprila pričakujemo začetek sezone cvetenja trav, na Primorskem še kak teden prej. Maja in junija bo sezona trav na višku. Poletno-jesenske alergije pa povzročata predvsem pelin in ambrozija,« je naštela Kofol Seligerjeva.
Na NLZOH napovedujejo, da bo v teh dneh obremenitev visoka zaradi cvetnega prahu breze in gabra. »Sezona velikega jesena se je prevesila v drugo polovico, obremenitev bo srednje visoka do visoka in se bo zmanjševala. Pojavljal se bo cvetni prah hrasta in bukve, ki bosta dodatno bremenila zrak z alergeni, sorodnimi brezi. V zraku bo še cvetni prah nizko alergenih vrst: topola, različnih vrst vrb, javorja, cipresovk in tisovk. V Primorju so glavni alergeni gaber, jesen in cipresovke. Breza je tu redko drevo, vetrovi lahko občasno prinašajo zrna breze s celine. Prisoten bo še cvetni prah topola, vrbe, hrasta in platane.«
Cvetni prah breze in gabra bo težave povzročal tudi v tednu od 13. do 19. aprila, dodajajo na NLZOH. Takrat pa se bo povečevala tudi obremenitev s cvetnim prahom hrasta in bukve. V parkih bo cvetela platana, v zraku bo še cvetni prah vrbe in javorja. »Na počutje nekaterih posameznikov lahko vpliva tudi močan vonj cvetočih dreves in grmov, kot so lovorikovec, španski bezeg, glicinija in sadno drevje. V zraku je njihovega cvetnega prahu zelo malo, saj so to žužkocvetne vrste.«
Saša Senica
Komentarji