Dva tipa iste tegobe

Ko sta kanadska raziskovalca Charles Best in Frederick Banting leta 1921 odkrila inzulin in po vrsti poskusov na psih leto pozneje z roba smrti rešila 14-letnega shiranega sladkornega bolnika Leonarda Thompsona, si gotovo ni bilo mogoče predstavljati, da bo ta presnovna bolezen, za katero je značilna povišana in za številne organe škodljiva raven glukoze v krvi, dobila takšne razsežnosti.

Strokovnjaki že nekaj časa govorijo o pandemiji sladkorne bolezni, saj se številčni podatki o njej nenehno povečujejo. V povezavi s tveganjem za okužbo s korono pa še dodatno povečujejo zaskrbljenost, saj je tudi sladkorna bolezen eden od resnih dejavnikov tveganja.



Po podatkih Mednarodne zveze za sladkorno bolezen (IDF) so leta 2018 med odraslimi odkrili kar 38 milijonov novih primerov. Do konca leta 2019 naj bi se z njo spopadalo 463 milijonov oseb. Ker jih je kar 63 odstotkov mlajših od 60 let, je breme tako za posameznike kot družine in družbo ogromno in bo s staranjem prebivalstva še večje. IDF za obdobje do leta 2030 napoveduje, da bo na svetu že 578 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, do leta 2045 pa kar 700 milijonov. Zdravstveni stroški, povezani z njenim obvladovanjem, bodo takrat znašali vrtoglavih 693 milijard evrov na leto!

Skrb vzbujajoče

V Sloveniji jo ima 200.000 ljudi, lahko pa tudi precej več, saj dolgo ne opozori nase. Strokovnjaki opozarjajo na vse več preddiabetikov, ljudi, ki imajo čezmerno težo, povišan krni tlak in holesterol, kopičenje predvsem trebušnega maščobnega tkiva in povišane vrednosti krvnega sladkorja po jedi, na tešče pa (še) normalne. Tako jih je čedalje več v nevarnosti, da kaj kmalu postanejo sladkorni bolniki.



Sladkorna bolezen je presnovna motnja, ki jo označuje prevelika koncentracija glukoze v krvi. Celice trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina ali pa telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito izrabljati; inzulin je najpomembnejši hormon za uravnavanje ravni krvnega sladkorja, vpliva pa tudi na uravnavanje lipidov. Presežek glukoze v telesu povzroča značilne znake sladkorne bolezni, kot so pogosto odvajanje vode, pretirana žeja, čezmerna lakota, nepričakovana izguba teže, povečana utrujenost, razdražljivost, zamegljen vid …

Sladkorna bolezen tipa 1 se pojavi, ko posameznikov lastni imunski sistem uniči celice, ki izdelujejo inzulin. Razlogov za to je lahko več, vsi pa še niso pojasnjeni. Bolezen se lahko pojavi že v najzgodnejšem otroštvu, približno polovica ljudi izve za to obliko do 18. leta starosti. Bolezen ni ozdravljiva. Strokovnjaki koordinacijske skupine nacionalnega programa za njeno obvladovanje so že večkrat opozorili, naj ljudje ne nasedajo zavajajočim navedbam o ozdravitvi sladkorne bolezni tipa 1. Ta nastane potem, ko večino betacelic trebušne slinavke nepovratno uničijo človekova lastna protitelesa in bolnik ne tvori več inzulina. Uspešno se lahko obvladuje le z rednim nadomeščanjem inzulina z injekcijami oziroma z inzulinsko črpalko že od postavitve diagnoze naprej. Strokovnjaki sicer iščejo prijaznejši način zdravljenja.

Dvojka

Sladkorna bolezen tipa 2, ki se lahko začne neopazno razvijati že v zgodnjem srednjem življenjskem obdobju oziroma še pogosteje v starosti, predstavlja od 85 do 95 odstotkov vseh primerov sladkorne bolezni. Nastane zaradi kombinacije genske občutljivosti in dejavnikov okolja.

Strokovnjaki so že velikokrat opozorili, da imajo ljudje lahko deset let ali še dlje povišan sladkor v krvi, pa tega niti ne vedo, medtem pa se kopičijo okvare žilja in živčevja. To pa lahko brez ustreznih ukrepov povzroči številne, tudi usodne zaplete, kot so možganska kap, srčni infarkt, izguba vida, odpoved ledvic in amputacija okončin. Z

ato je zlasti pri starejših s preveliko težo, s povišanim krvnim tlakom ter z drugimi dejavniki tveganja koristno preventivno večkrat opraviti preprost, hiter pregled glukoze v kapljici krvi. Raven krvnega sladkorja pri zdravih ljudeh ne presega 6 milimolov v litru krvi na tešče oziroma 7,8 milimola v litru krvi uro in pol ali dve uri po obroku. Pravočasno odkritje povečane količine sladkorja v krvi ter takojšnje in dosledno zdravljenje lahko pomembno zmanjšata tveganje za nastanek resnih okvar.

Posebna oblika sladkorne bolezni je tista med nosečnostjo oziroma gestacijski diabetes. Največkrat izzveni po porodu, vendar je pri teh ženskah večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 v starosti.

Po korakih

Zdravljenje sladkorne se začne postopoma. Ob odkritju zdravniki vsakega bolnika poučijo o primerni prehrani in pomenu telesne dejavnosti, za zdravila pa se odločijo, ko tudi z bolj zdravim življenjskim slogom ni moč znižati krvnega sladkorja. Po navadi se najprej odločijo za tablete, ki vplivajo na izločanje inzulina iz trebušne slinavke, delujejo na odpornost tkiv proti inzulinu ali vplivajo na prehod glukoze iz črevesja v krvni obtok. Kadar sladkorne bolezni tipa 2 z njimi ni mogoče vzdrževati na priporočljivi ravni, se uvede zdravljenje z inzulinom.

Kot je znano, slednjega še ni mogoče použiti kot druga zdravila, saj bi ga želodčna kislina razkrojila. V svetu sicer potekajo raziskave, kako bi razvili primerne tablete oziroma katero drugo obliko za tako imenovano peroralno zdravljenje s tem hormonom, ki bi morda lahko nadomestilo sedanje injiciranje.



Slednje je sicer nadležno, a proizvajalci so razvili vrsto različno delujočih inzulinov, prilagojenih zdravstvenemu stanju oziroma aktivnostim bolnikov, priročnih do bolnikov prijaznih injektorjev pa merilnikov in drugih sistemov za nadzorovanje bolezni ter preprečevanje zapletov.

Sladkorni bolniki in tudi vsi drugi, ki si prizadevajo za zdrav življenjski slog, imajo že nekaj časa na voljo najrazličnejše aplikacije za pametne telefone in druge tovrstne naprave, ki pomagajo z nasveti in omogočajo hitrejšo in enostavnejšo povezavo ter posvete z zdravniki oziroma strokovnim osebjem. Strokovnjaki še opozarjajo, da je treba dodatno skrb posvetiti starejšim sladkornim bolnikom, ki imajo pogosto več sočasnih bolezni, in temu prilagoditi zdravljenje.