Donat Mg, najbogatejša mineralna voda v EU

Leta 1908 so v Rogaški Slatini 26. julija, na god svete Ane, zaščitnice zdravilišča, slavnostno odprli Vrelec Donat in podzemne vrelce. Poimenovali so jih Knetteum, po hidrogeologu, nadzorniku vrelcev iz Karlovih Varov dr. Josephu Knettu, ki je odkril nov izvir visokomineralizirane vode. Danes jo poznamo kot donat Mg. Mineralno vodo v Rogaški Slatini v terapevtske in preventivne namene pijejo že več kot štiri stoletja.

Legenda, ki jo je leta 1687 v nemški izdaji svojega dela Roitschocrene zapisal mariborski zdravnik Janez Benedikt Gründel, govori o nastanku vrelcev Rogaške Slatine. Po legendi naj bi grški bog Apolon naročil krilatemu konju Pegazu, naj udari s kopitom in tako odpre Roitschocrene ali rogaški vrelec. Prav tako je po grški mitologiji nastal izvir Hipokrena, posvečen muzam na gori Helikon. Apolon naj bi Pegazu dejal: »Ti krilati vranec, zapusti devet muz, namesto Hipokrene naj bo Roitschocrene. Vse tam naokoli je izumetničen svet in razkošna oholost nečimrnih ljudi, tukaj pa je mesto ozdravitve bolezni in resnične božje moči.«

Glas o vodi, ki naj bi imela zdravilne učinke, pa se je iz teh krajev širil že stoletja prej. Kot sta v svojem delu ob 100-letnici Donata zapisala Aljaž in Vladimir Čoh, je bil eden izmed vrelcev opisan kot mejnik že leta 1141, prvo analizo rogaške kisle vode pa je leta 1572 izdelal takrat znani alkimist Leonhardt Thurneysser.​ Dvanajst let kasneje je o vrelcih pisal mestni zdravnik v Wormbsu Jacob Theodor Tabernaemontanus, dr. Paul de Sorbait, habsburški dvorni zdravnik in profesor, pa je, kot pišeta Čoha, prvi začel zdraviti svoje bolnike na Dunaju.

Zlata vredna voda

Dunajski lekarnarji so leta 1721 dobili pravico do izkoriščanja vode in tudi obveznost do zaščite vrelca. Glinene steklenice, v katerih so vodo vozili na Dunaj, so na ogled v Aninem dvoru kot del domoznanske zbirke Ljudskega muzeja Rogaška Slatina. Slatina pa je bila vedno bolj znana. Leta 1803 so vrelci in zemljišča prešli v last Štajerske deželne vlade, deželni glavar je bil grof Ferdinand Attems. To leto velja za leto ustanovitve slatinskega zdravilišča. Voda je šla za med. Kupiti jo je bilo mogoče v vseh avstrijskih deželah, na Ogrskem, Hrvaškem, v Italiji, Grčiji in celo Egiptu. Pile so jo vladarske družine Habsburg, Bonaparte, Bourbon, Obrenović in Karađorđević, pripadniki visokega plemstva, kot sta bili družini Windisch-Graetz in Liechtenstein ter številni drugi pomembni gostje, kot sta bila škofa Anton Martin Slomšek in Josip Juraj Strossmayer.



Vodo so ljudje hoteli imeti tudi doma, pojasnjuje vodja razvoja in proizvodne kakovosti za donat Mg mag. Aljaž Čoh: »Vodo so embalirali v steklenice, steklarna Straža na hrvaški strani je pred skoraj 160 leti nastala prav zaradi te vode, ker so potrebovali steklenice za polnjenje.« Velika količina prodane vode na eni in razmeroma neurejeni vrelci na drugi strani so spodbudili pristojne, da so pomoč poiskali pri strokovnjaku, hidrogeologu dr. Josephu Knettu. Ta je predlagal, da bi nove vrelce iskali z odkopom zemljišča v zdraviliškem parku. Tam so spomladi 1908 zajeli nov vrelec mineralne vode z do takrat najvišjo skupno mineralizacijo in vsebnostjo magnezija. Rodil se je donat. Knetteum s podzemnimi vrelci do osem metrov pod zemljo, ki so bili dostopni tudi za obiskovalce, so odprli julija 1908.

Donat kot prvobitna voda

Čoh pravi, da ima Rogaška Slatina »le« donat Mg kot prvobitno vodo, čeprav so druge izvire prej poimenovali tudi drugače, kot na primer Styria: »Prej so bili izviri plitvi in je šlo za razredčitev prvobitne vode, ki je donat. Vse drugo je bilo odvisno od globine vode. Če so šli globlje, so imeli bolj mineralizirano vodo, v plitvih izvirih je bilo zraven več meteorne vode.« Voda sama se ni nič spreminjala in tako danes pijemo vodo, kot jo je pil dunajski dvor, pojasnjuje Čoh: »Voda je enaka in to je čar mineralnih vod. Stabilnost sestave je ena ključnih zahtev.« Meni, da naj bi vsaka kaplja donata nastajala 7300 let.



Knetteum so zaprli 3. novembra 1953, potem ko so prenovili vrelce in naredili več vrtin. Danes mineralna voda prihaja iz dveh vrtin, ena je na 274 metrih globine v slatinskem Zdraviliškem parku, druga v nekaj kilometrov oddaljenem Podplatu 606 metrov pod površjem. Voda je enaka, razloži Čoh: »Gre za dve luknji v isti vodonosnik andezitnega tufa. Kot če bi imeli zračnico in bi vanjo zvrtali dve luknji. Ven bi prišel enak zrak.«



Lani so v Drogi Kolinski, ki je del Atlantic Grupe, načrpali dobrih 40 milijonov litrov donata, prodali so ga skoraj 30 milijonov litrov. Koliko litrov donata je še spodaj, ne ve nihče, pravi Čoh: »Moj kolega geolog pravi, da bi bil zelo vesel, če bi imel periskop za pod zemljo. Petdeset let 24 ur na dan že teče voda na površino iz vrtin in upam, da bo tekla še nekaj stoletij. In to je naravni iztok. Ni črpalke. Plin, CO2, potiska vodo na površino. Kot neke vrste gejzir.« Kako voda bruha na površje, lahko vidite v Zdraviliškem parku pri Terapiji. Tam sta razplinjevalni posodi, saj morajo zaradi transporta ločiti CO2 od vode. Del vode gre v pivnico, preostalo pa naravnost po ceveh v polnilnico. Donat polnijo le v Rogaški Slatini.

Včasih izkušnje, danes klinične študije

V Atlantic Grupi pišejo, da je donat Mg z magnezijem najbogatejša naravna mineralna voda v Evropski uniji. Lani so jo prodali v 27 držav, 95 odstotkov ga prodajo v Sloveniji, na Hrvaškem, v Rusiji, Bosni in Hercegovini, Italiji, Avstriji in Srbiji.



Prodaja je vse leto približno enaka, torej tudi poraba, izjema sta dva praznika, in sicer velika noč in božič. Verjetno ni treba posebej razlagati, zakaj je tako. Večje količine hrane in potica ter zgaga, ki jo ta prinese. Donat Mg pa je čudežna pijača tudi za številne nosečnice.



»Leta 2015 smo naredili klinično študijo, da bi dokazali to, kar je že stoletja znano. Da donat Mg deluje na prebavo, jo pospešuje. Študija je bila dvojno kontrolirana. Delana je bila v Berlinu, da ne bi bili kontaminirani, ker je Slovenija majhna. Dobili smo rezultate, ki potrjujejo, kar ljudje že stoletja vedo, da jim pomaga pri prebavi. Učinki so tudi na zgago, magnezij je zelo pomemben, saj ga potrebuje več kot 350 encimskih reakcij v organizmu. Vpliva na izločanje žolča, učinkuje pri posebni vrsti ledvičnih kamnov, pri diabetesu,« našteva Čoh. Izrecno poudarja, da voda ni zdravilo: »To je naravna mineralna voda. Je odraz geologije, podzemlja, od koder prihaja. In takšne ni nikjer drugje na svetu. Zaradi visoke mineralizacije pa ima nekatere fiziološke učinke.«



Ob letošnji donatovi obletnici je Pošta Slovenije izdala 45.000 poštnih znamk z motivom 110-letnice mineralne vode donat Mg, ki bodo na prodaj do naslednjega leta. Rogaška Slatina je bila nazadnje na znamki leta 1965 v okviru serije šestih jugoslovanskih znamk Turistična mesta Jugoslavije. Naravna mineralna voda je v Rogaško Slatino vabila ljudi od blizu in daleč več stoletij, prav voda je utemeljila tamkajšnje zdravilišče. Tudi zato so se odločili, da to vodo počastijo s svojo znamko. Je pa negotovo, ali bodo pisma z znamkami z donatom Mg, ki menda odpira tudi najbolj zaprte, ostala trdno zaprta.