Z morjem in vetrom kot eno

Ko se enkrat zapišeš deski in jadru, ujameš ravnotežje ter se zliješ z vetrom in morjem, se težko ločiš od tega prelepega športa na vodi. Vse več Slovencev jadra na deski, opaža Juta Ošlak Kranjc, nekdanja jugoslovanska prvakinja v tej panogi. Slovenski deskarji ugodnega vetra ne lovijo le na Obali, ampak tudi v notranjosti, denimo na Velenjskem jezeru, reki Dravi, Savi ... Največ pa se jih odpravi na valove čez mejo na Jadran, pa na Gardsko, Nežidersko in Blatno jezero ...

Med tistimi, ki so zapriseženi temu športu, je tudi meteorolog Janez Polajnar, ki deskarjem redno streže z vremenskimi napovedmi in nasveti. »Vsi jih spremljamo, po njih se tudi vsak odloči, kam bo na izbrani dan šel jadrat na deski. Veseli smo, da imamo med nami takšnega deskarja,« je pripovedovala Juta Ošlak Kranjc, ki se je leta 1978 kot najstnica zapisala temu športu. Profesorica športne vzgoje in magistrica kinezioloških znanosti začetnikom svetuje, da jadranje na deski najprej spoznavajo na tečaju. Zanj ne bodo porabili več kot osem ur.

Jadranje na deski je primerno že za šestletne otroke, prvi pogoj je, da znajo plavati. »Lekcije so krajše, polurne, saj je njihova pozornost manjša. Preveč je novih informacij naenkrat, zato tudi pri odraslih učne ure trajajo največ 60 minut,« je povedala sogovornica, ki med majem in oktobrom službuje v svoji šoli jadranja na deski na Pelješcu.
 

Osnovna oprema od tisočaka navzgor

Desko in jadro si je na začetku najbolje izposoditi, k osnovni opremi sodijo še copati, ki varujejo pred morebitnimi urezninami in ježi, ter rešilni jopič. Najpogostejša napaka pri samoukih je neprimerna oprema. Otrokom pogosto kupijo prevelika in pretežka jadra glede na jakost vetra, opaža Juta Ošlak Kranjc. »Oprema mora biti prilagojena starosti. Za otroke so primerna jadra od kvadratnega metra in pol naprej, za odrasle od štirih kvadratnih metrov navzgor. Izbira je odvisna tudi od tega, koliko je kdo močan, ali gre za žensko ali moškega ...« je naštela.



Zgornji del desk za začetnike je prekrit z gumo, ki omogoča boljši oprijem, imeti morajo še gredelj in smernik – da je deska bolj stabilna in je ne odnaša. Začetniške imajo večjo prostornino kot deske brez gredlja: od 160 do 230 litrov. Osnovni komplet opreme stane okrog tisoč evrov. »Ena družina bi potrebovala eno desko in dve jadri; eno za otroka, drugo za odrasle, potem se oprema dokupuje, ker otroci rastejo,« je pojasnila sogovornica in dodala, da nove deske, tiste malo bolj tekmovalne, stanejo okrog 3000 evrov. Za celotno opremo na najvišji ravni pa je treba odšteti približno 5000 evrov.
 

Ko piha burja, začetniki ne deskajo

Tečaji se začnejo s spoznavanjem opreme, začetniki se nato seznanijo s smermi vetra in pravili osebne varnosti ter varnosti na morju. Teoretičnemu delu sledi praktični na vodi. »Naučimo se, kako nosimo opremo v vodo, kako stojimo na deski, usvojimo osnovno ravnotežje brez jadra, pa kako se z desko vračamo na obalo in jo uporabljamo kot splav oziroma na njej veslamo. Sledi vaja na simulatorju na suhem, na desko na vrtljivem podstavku namestimo jadro in naučimo tečajnika jadrati – osnovni položaj, štart, obrat na mestu z vetrom in proti njem. Nato to izvedemo še na vodi,« je opisala potek tečaja.



Pri tistih, ki se ne odločijo za tečaj, opaža, da pogosto nepravilno izbirajo opremo in podcenjujejo pomen telesnih sposobnosti, predvsem pa se premalo pozanimajo o vremenskih razmerah. »Ko piha burja, denimo, tisti, ki se še učijo, naj ne bi deskali,« je opozorila.

Ko deskar postavi temelje in suvereno obvlada osnove, bi se moral vsakič, ko se odpravlja deskat, pri lokalnih deskarjih pozanimati o vremenskih razmerah. »Na Jadranu popoldan piha termični veter maestral, ki lahko v kanalih med Korčulo in Pelješcem, Bračem in Hvarom, Pašmanom in kopnim doseže tudi 25 vozlov. Pihati začne popoldne, ko se segreje zrak, in to naenkrat. Med 13. in 14. uro se na Pelješcu pojavi na polno iz nič,« je opozorila še na zakonitosti narave, ki jih je treba upoštevati. Ko jih deskar sprejme in se zlije z vetrom in morjem, pa se začne pravi užitek.