Če želite živeti dlje, se gibajte

Raziskav o vplivu rekreacije na zdravje in pričakovano življenjsko dobo ne manjka, ob tem pa je treba upoštevati tudi vplive genetike, kakovost zdravstvenega sistema, način prehranjevanja, socialno vključenost in (ne)zdrav način življenja, kot je kajenje, uživanje alkohola in podobno ali odsotnost le tega. Če izključimo ostale dejavnike in pogledamo le vidik rekreacije, je mogoče trditi, da redno gibanje vpliva na številne dejavnike, ki so povezani s staranjem, kot je zdravje srca in ožilja, sarkopenija (s starostjo pogojeno progresivno upadanje količine mišičnega tkiva in njegove učinkovitosti), rak, debelost in kognitivna funkcija.

Večina Američanov ne dosega priporočljive minimalne tedenske rekreacije, ki ga določajo centri za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC). Le ti priporočajo vsaj 150 minut zmerne do intenzivne aktivnosti na teden, kar pomeni okoli 20 minut na dan. Le majhen odstotek ljudi presega priporočano količino gibanja. Je to potem zagotovilo, da ti ljudje živijo dlje? Če gre verjeti članku, ki je bil objavljen v letošnjem letu, je odgovor pritrdilen, če govorimo o lahki do zmerni telesni dejavnosti (hoja, golf, tenis). Tisti, ki so se ukvarjali z najvišjo stopnjo telesne dejavnosti so v povprečju živeli 5,5 let dlje kot njihovi sovrstniki, ki večino dneva posedajo.



Še ena študija, ki je preučevala rekreativne navade več kot 660 tisoč moških in žensk, je razkrila 20 odstotkov manjše tveganje za prezgodnjo smrt za tiste, ki so se gibali, vendar manj kot je priporočljivo s strani centrov za nadzor in preprečevanje bolezni, v primerjavi s tistimi, ki se sploh niso gibali. 31 odstotkov manjše tveganje je pri tistih, ki se rekreirajo dvakrat več kot je minimalno priporočilo ter 39 odstotkov pri tistih, ki so tri do petkrat bolj aktivni kot je priporočljivo. Študija ni našla dokazov o škodljivosti (pa tudi ne pozitivnih vplivih) pri tistih, ki se rekreirajo vsaj desetkrat več kot je tedensko priporočilo.



Pri ekstremnih športnikih, kot so tekači na ultramaratonih, udeležencih Ironman triatlonov ali dolgih kolesarskih dirk, odgovor ni povsem jasen. Kot kaže študija iz leta 2017, imajo starejši ekstremisti s nizkim profilom tveganja za bolezni srca večjo količino kalcija v stenah svojih koronarnih (srčnih) arterijah v primerjavi s svojimi neaktivnimi sovrstniki. Nasprotno, pa študija na ženskah, ki tečejo maratone, ugotavlja, da imajo manj kalcija v stenah koronarnih arterij kot njihove manj aktivne sovrstnice. Ena od študij je pokazala, da imajo dolgoletni športniki petkrat večje tveganje za pojav srčne aritmije znane kot atrijska fibrilacija v primerjavi z neaktivnimi osebami. Nekatere študije ugotavljajo tudi povečano miokardno fibrozo pri športnikih, vendar pa tveganje za prezgodnjo smrt ni znano. Kljub morebitnim tveganjem pa sledi ugotovitev, da imajo dolgoletni športniki majhen odstotek prezgodnje umrljivosti.

Študija nekdanjih kolesarjev dirke Tour de France je ugotovila, da kolesarji v povprečju živijo osem let dlje kot splošna populacija.  



Letošnja raziskava, ki je proučevala 67 ultramaratonskih tekačev, je pokazala, da imajo za 11 odstotkov daljše telomere (nukleoproteinske strukture na koncih kromosomov, ki označujejo biološko staranje), ki ustrezajo 16,2 let mlajšemu človeku.

Če želite živeti dlje, ne posedajte, ampak nekaj svojega časa nujno namenite tudi gibanju. Poskrbite vsaj za minimalno priporočljivo količino gibanja dnevno. Poleg tega ni nobene potrebe, da bi zmanjšali količino rekreacije, če presegate priporočila centrov CDC, vendar pa ni treba iti v skrajnosti, da bi živeli dlje.