Čas, ko kolesar ni več enak kolesarju

Čeprav ima Slovenija več kot 8000 kilometrov označenih poti, še ni med vodilnimi evropskimi kolesarskimi destinacijami. A je ponekod vendarle blizu. Naravne danosti ji omogočajo še bistveno več, več pa bo treba postoriti na infrastrukturnem področju.

V Sloveniji je doslej prepoznalo pomen kolesarskega turizma približno 20 destinacij, kjer v promocijo načrtno vlagajo sami ter s pomočjo Slovenske turistične organizacije (STO) in gospodarskega interesnega združenja Pohodništvo&kolesarjenje. Koroška je ena prvih razvitih kolesarskih destinacij pri nas, sledijo ji v Julijskih Alpah – dolina Soče, Kranjska Gora, Bohinj, Bled in Radovljica.

Medtem Mariborsko in Zreško Pohorje razvijata tako gorskokolesarski kot cestnokolesarski turizem z močnim vplivom tamkajšnjih kolesarskih parkov. Vipavska dolina je že prepoznana kot eno perspektivnejših območij na tem področju turizma, Bela krajina pa kot primerna za treking in lažje družinsko ter kolesarjenje z električnimi kolesi. Kamniško-Savinjske Alpe in Savinjsko-Šaleška dolina so prav tako na zemljevidu ljubiteljev te vrste rekreacije, zanimivo je obrobje Ljubljane s škofjeloškim in idrijsko-cerkljanskim sredogorjem. Prebujajo se v Brdih, Goriški regiji in na Krasu, kolesarske povezave pa razvijajo tudi v Posavju.



Osem večjih kolesarskih parkov v okviru smučarskih gorskih centrov skrbi za ponudbo za bolj adrenalinske kolesarje.
»Seveda se kolesari tudi drugod po Sloveniji, vendar marsikje še ne prepoznajo potrebe po skupnem vlaganju v promocijo posameznih segmentov turistov predvsem v tujini. Danes moramo nagovarjati gorskega kolesarja drugače kot kolesarja v parkih, ali cestnega, ali treking kolesarja. To seveda pomeni boljše poznavanje trgov in segmentov kolesarjenja, kar pa zahteva več sredstev,« pojasnjuje Marko Lenarčič, direktor gospodarskega interesnega združenja Pohodništvo&kolesarjenje.

Nekateri so vendarle zmagali

Slovenija za promocijo kolesarstva pri nas nameni 600.000 evrov na leto. »Če upoštevamo še promocijo vseh outdoor aktivnosti, v katere je posredno zajeto tudi kolesarjenje, pa bistveno več,« dodaja Lenarčič. Kot ocenjuje, je gorskih kolesarjev v Sloveniji največ – približno 40 odstotkov vseh tovrstnih turistov.



»Če nas nemški kolesar sprašuje, kakšno bo vreme, ker se ne more odločiti, ali bi prišel k nam na Koroško ali h Gardskemu jezeru, potem vemo, da smo zmagali,« ponazori Dušan Štrucl, začetnik resnega gorskokolesarskega turističnega posla pri nas. Na Koroškem je namreč postavil na noge znamko Mountain Bike Nomad v kombinaciji z ekohotelom in kmetijo. »Slovenija je prepoznana gorska destinacija. Obisk se nenehno povečuje,« je zadovoljen. V glavni sezoni, ki za kolesarje traja od junija do septembra, beleži vsaj 70-odstotno zasedenost skoraj izključno kolesarskih gostov, ki ustvarijo 2700 prenočitev.



Treking kolesarjev in kolesarjev po daljinskih poteh je približno četrtina, v kolesarskih parkih jih je 15 odstotkov, cestnih deset, prav toliko kot občasnih uživačev. »Rast cestnega kolesarjenja nas prehiteva, k čemur je močno pripomogla promocija dirke Po Sloveniji prek Eurosporta. Že izdelani projekti daljinskih kolesarskih poti pa čakajo na izvedbo oziroma se postopoma že izvajajo. Zgraditev kolesarske poti ob Savi je eden večjih projektov v prihodnosti,« napoveduje Lenarčič.

Štrucl pri tem opozarja, da ni treba le čakati na novo infrastrukturo: »Imamo ogromno ponudbo, zato je treba meriti na določene skupine kolesarjev. Samo vztrajati je treba.«

Razlika v Istri je očitna

Slovenija desetletje spodbuja sistem ocenjevanja kolesarskih namestitev od enega do petih »kolesarčkov«. Trenutno je specializiranih namestitev od večjih do manjših hotelov, penzionov, apartmajev in kampov 54 s približno 3000 posteljami. Znak namestitve za kolesarje je v zadnjih letih dobilo tudi deset planinskih koč.

Ob tem imajo svoj vpliv še kolesarske prireditve, ki so pomembne tudi za domači trg: Maraton Franja, Trail days v Kranjski Gori in svetovni pokal v kolesarjenju enduro na Peci ter na Jamnici na Koroškem.



Kljub vsemu je prostora za razvoj turistične dejavnosti še ogromno. Lep primer dobrega dela je hrvaška Istra, kjer promovirajo – tudi zaradi celoletne ugodne klime – nič manj kot 151 kolesarskih poti. »Ponudba je visoko solidna,« ocenjuje Martin Čotar iz Istrske razvojne turistične agencije (Irta). Sosedje zgolj na svojem delu polotoka na leto pripravijo od 60 do 80 kolesarskih dogodkov na treh ravneh: »Top dogodkov je do deset, 30 jih je druge kategorije, preostalo pa so 'biciklijade' in ležerna kolesarska dogajanja.«

A tudi s tem v Istri očitno še niso najbolj zadovoljni; v Irti so celo kritični do nadaljnjega razvoja: »Hrvaška ničesar ne načrtuje, ker vidi razvoj v drugi smeri kot v Istri in tudi na obali. Koordinacija in prevzemanje izkušenj iz prakse sta na zelo nizki ravni.«

Podvig že enotno označevanje

»Hrvaška Istra nas je pred leti kar prehitela v razvoju kolesarskih poti – predvsem s primerno zakonodajo, trasiranjem in enotnim označevanjem poti,« priznava tudi Lenarčič. S povezavo kolesarskih poti Trans Slovenija na pot Trans Alpe in v sodelovanju z avstrijskim združenjem Bike Holidays se je Slovenija s ponudbo gorskega kolesarjenja sicer usidrala na nemško govoreči trg, toda hitrejši razvoj na tem področju še vedno zavira nedodelana zakonodaja glede vožnje s kolesi v naravnem okolju.



»Na državni ravni pač čas teče drugače. Vendar gre vsaj v pravo smer,« priznava Štrucl. »Večji problem je še dogovor o enotnem označevanju gorskokolesarskih poti oziroma kolesarskih poti zunaj glavnih cestnih poti. Obstaja predlog o enotnem označevanju, a še ni zaživel,« dodaja Lenarčič.

Ministrstvo za infrastrukturo sicer postopoma označuje glavne križe in dostope do večjih destinacij z enotnimi rdečimi tablicami. »Svetel primer je organiziran pristop v urejanju, promoviranju in izvajanju ponudbe po Dravski kolesarski poti. Tu so občine in destinacijske turistične ter razvojne organizacije postavile dober model tudi za druge velike tovrstne projekte.«