Vinarji imajo le eno možnost v letu

»Nova Evropa je v svetu pogosto razumljena kot izvor poceni vin, v glavnem mednarodnih sort, v resnici pa ponuja številna unikatna vina,« je prepričan glavni organizator festivala Vinart Grand Tasting Sašo Špiranec, ki velja za enega najbolj uglednih vinskih strokovnjakov na Hrvaškem in slovi kot »najdražji hrvaški nos«. V zagrebško galerijo Lauba je konec tedna na četrti Vinart Grand Tasting izmed sto dvajsetih izbranih povabil devet slovenskih vinarjev.

Cilj festivala, namenjenega profesionalcem, je predstaviti potencial, pestrost in kakovost vin tako imenovane Nove Evrope – v vinskem svetu ta združuje poleg Slovenije in Hrvaške še Bosno in Hercegovino, Črno goro, Grčijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko, Makedonijo in Srbijo.

Ključno sporočilo dogodka je bilo: regija je močna samo toliko, kolikor je povezana. Slovenijo, sicer nosilko naziva evropska gastronomska regija 2021, so na sejmu predstavljala vina iz jeruzalemske kleti Puklavec, vinogradov Verus in posestev Tilia, Ščurek, Jakončič, Marof, Erzetič, Edi Simčič in Štekar.
 

Narekovanje trendov in vizij

Uveljavljeni enolog Matjaž Lemut iz hiše pinotov Tilia v zgornji Vipavski dolini je bil tudi predavatelj na eni od delavnic pred začetkom festivala v zagrebškem hotelu DoubleTree by Hilton, ki so jih letos festivalu dodali prvič. Njegova tema je bila potencial in kreativnost regije pri pridelavi modrega pinota, najbolj čislanega vina na svetu, ki mu nekateri pravijo kar »kralj med vini«, v degustacijski sprehod po kreativnosti slovenskih modrih pinotov pa je vključil vina kleti oziroma blagovnih znamk Burja, Pasji rep, Tilia, Kupljen, Heaps Good Wine Company, Klenart, Jakončič, Štrum in Dveri-Pax.

Večina vin in vinarjev je po Špirančevih besedah manj znanih hrvaški vinski publiki, festival z delavnicami torej prinaša nekaj novega in drugačnega. Organizator je pred začetkom letošnje prireditve dodal: »Nekateri vinarji, kot so Coronica, Kozlović, Benvenuti, Krajančić in Miloš ali v Sloveniji Movia, Simčič in Burja, kupcem narekujejo trende in svoje vizije, vendar večina vinarjev kljub temu sledi okusu svojega občinstva in se mu prilagaja. Okus kupcev pa se spreminja skladno s svetovnimi trendi. Nekoč popularna, tako imenovana 'velika vina', torej masivna vina, z veliko alkohola in pridihom hrasta, danes niso več priljubljena in vinarji to upoštevajo.«
 

Odlična vina – s prepovedjo

Med najbolj obiskanimi in pričakovanimi zagrebškimi gosti je bil Moreno Coronica s posestva v vasi Koreniki blizu Umaga, veliki mojster slojevitih, kompleksnih malvazij – pravzaprav je uveljavil malvazijo, ki jo odlikujeta posebna mineralnost in slanost – in odličnih rdečih vin. Sloves Coronicovih malvazij je potrdil tudi elitni izdelovalec kozarcev za vino Riedel, ki je pred leti oblikoval poseben kozarec Malvazija istriana. Coronica je za Delo povedal: »Vidim, da Vinart raste, verjetno tudi zaradi sodobnejšega načina razstavljanja, še posebej je dobro, da so delavnice in degustacije za strokovnjake na urniku zunaj programa sejma. Pomembna se mi zdi tudi obiskanost prireditve, ki ni množična, sem pridejo ljudje, ki jih vino in vse, povezano z njim, res zanima, med njimi je seveda tudi precej potencialnih kupcev. Domnevam, da lahko Vinart v nekaj letih postane vodilni hrvaški vinski sejem.«

Na predstavitvi in degustaciji velikih rdečih vin iz svoje hiše je Coronica povedal, da imajo kuharji tako rekoč nepreštevno število možnosti, da kako napako odpravijo, vinarji pa te sreče nimajo. »Resnica, ki se ji ne moremo izogniti, je preprosta: vinarji imamo le eno možnost v letu, eno lekcijo, in poleg tega prav vsako leto z drugo sestavino, karakter grozdja je namreč vsako leto drugačen.«
 

Najbolj zapletena enostavnost

Slovenska vinoljubna publika in vinarji dobro poznajo vina hiše Coronica, kar istrski vinar komentira: »Imamo srečo, da smo vinska regija v turistični regiji, za Istro, kar zadeva obalo, pa tudi velja, da je po turističnem obisku definitivno slovenska obala. Kdor se zaljubi v naše morje in naša vina, si verjetno tudi doma zaželi kozarec našega vina.«



Coronica večinoma prideluje bela vina, malvazije, okrog 35 odstotkov so rdeča, med njimi tudi vino, zaradi imena katerega sta Slovenija in Hrvaška v leta trajajočem sporu. To vino so starejše generacije Istranov opisovale kot »podobnega zajčji krvi in pitnega kot mleko«, vsaka javna omemba in prodaja tega fenomena pa sta zaradi dvojne slovenske zaščite prepovedani in sankcionirani.

Coronica je na zagrebški degustaciji prepričljivo predstavil niz teh veličastnih vin z oznako »gran«. Filozofijo svoje kleti opisuje preprosto: »S svojimi vini iščem enostavnost, to pa je najbolj zapleten posel na svetu. V vinih poskušam izraziti sortnost, terroir in pridelovalca, sebe. V letih, ki so za mano, mi je to uspelo, ves čas pa seveda raziskujem, gre za proces, ki vam da vedeti, da ste takrat, ko mislite, da ste nekaj dosegli, le na začasnem cilju in da vam ostaja še dolga dolga pot do popolnosti. Na srečo še nisem pridelal vina, kakršno si predstavljam, to je znamenje, da bom iz leta v leto boljši, ker ne bom zaspal na lovorikah. Vedno bolj se zavedam, da je vino neznansko kompleksno, ne vem natančno, morda še bolj kot ženske.«