Okus mora vseeno prekašati dekoracijo (FOTO in VIDEO)

Neverjetno, kaj vse se da v dveh letih. Medtem ko bi mnogi med nami težko povedali, kaj so v tem času počeli, je Ema Zupan napredovala iz človeka, ki ni znal speči nič, v mojstrico tort, s kreacijami – kakih tisoč jih je v tem času nastalo –, ki vzamejo dih, že s svojo podobo. Tudi tisti, ki jih jedo samo z očmi, so zadovoljni.

Komaj 27-letna Gorenjka je še nedolgo tega iskala, kaj je bi v življenju res rada počela – od poskusov z dentalno medicino, germanistiko, velnesom in kozmetiko je pred približno dvema letoma le odkrila svojo strast. In bila kmalu čisto zapredena vanjo. Če bi jo še pred pol leta vprašali, kdo je, bi bil odgovor »Ema so torte«. Svoj hobi je – še preden se ga je dobro zavedela, spremenila v posel. In tako po letu in pol spoznala, da je delala samo še to: pekla torte in druge slaščice. Zdaj v peki še kar uživa, a že zna ločiti med delom in prostim časom.


 

Ne torte, kreacije

Že ime njenega podjetja Emazing Creations pove, da Ema raje kot o slaščicah govori o kreacijah. »Sem bolj umetnica kot slaščičarka; niti nimam toliko slaščičarskega znanja, delam po občutku in svojem okusu.« Ves čas se izobražuje. Večinoma se obrne na tujino – Ameriko, Avstralijo in Novo Zelandijo, najbolj primeren način pa so spletni tečaji: izobražuje se, kadar ima čas. V Sloveniji, pravi, virov, iz katerih bi črpala znanje, ne najde. »Načini peke, ki so pri nas, so mi sicer blizu, vendar tu učijo predvsem izdelavo slaščičarskih tort, ki so precej nižje od mojih.«





Njene so nekaterim strankam tako všeč, da se jim zdi škoda, da bi jih razrezali in pojedli. Ema takrat samozavestno pojasni, da četudi je vizualna podoba danes zelo pomembna in jemo (tudi) z očmi, se pod lično dekoracijo skriva še nekaj slajšega. »Ko na koncu dneva potegneš črto, mora okus prekašati dekoracijo. Sama še vedno največji poudarek dajem okusu,« pravi Ema, ki meni, da ljudje slaščice še vedno bolj kot umetnost dojemajo kot hrano, kar se opazi tudi, ko pride do cene.

»Človek lažje da za en kos torte, ki stane tri do pet evrov, kot pa za petdeset kosov po enaki ceni.« Razume, ko se nekaterim strankam zdijo cene previsoke, ker gre na koncu »le za torto«, ali pa si je ne morejo privoščiti. »Zaboli pa, ko te kdo namerno užali, ko ti reče, da se previsoko ceniš in tega denarja nisi vreden.«



Težavo, predvsem za začetnike v podjetništvu, pa vidi v razmahu dela na črno. Veliko je namreč tistih, ki pečejo za znance, prijatelje, družino; če zaračunajo, gre za zelo nizke vsote, da si pokrijejo stroške in imajo morda pet evrov zaslužka, razlaga Ema. »Če se razve, da imajo tako ceno, ljudje mislijo, da je to realna cena za torte, in razvrednotijo vse nas, ki to delamo uradno. Ki plačujemo prispevke in davke, imamo delavnico in delamo na način, kot ga od nas zahteva država.«
 

»Takrat samo uživam v umetniškem ustvarjanju«

In kaj v samem procesu izdelave dela najraje? Odveč ji ni nič, z izjemo pomivanja, pojasni v smehu. »Rada pečem biskvite, ker je toliko različnih možnosti. Nikoli ne spečem klasičnih, ampak se poigravam z okusi in teksturo. Rada delam tudi kreme, sestavljam torte, najraje pa jih dekoriram. Takrat se sprostim, ne omejujem se in samo uživam v umetniškem ustvarjanju.«



Ko je začela iz torte v torto razvijati svoj slog, naprej niti sama ni razbrala, da motive pobira iz narave. V dekoracijo vključuje zelenje, sadje in cvetje. Sledi tudi trendom betonskih tort in tort v videzu marmorja. Na njenih otroških torticah ne boste našli figuric risanih junakov, kot sta Superman in Elsa, saj ima raje živali: medvedke, zajčke, lisičke …
 

Obraz za tortami

Njeno vodilo pri ustvarjanje je, da dela tisto, kar sama želi. Po njenem se Emazing Creations od drugih razlikuje po tem, da izpostavlja sebe, da ljudje vedo, kdo je obraz za tortami. »Dobro je, da tu in tam brezplačno predam nasvete o tem, kako se slaščica naredi, da privabim tudi ljubiteljske peke.« Čeprav je danes, ko na spletu mrgoli najrazličnejših amaterskih, pa tudi profesionalnih slaščičarjev, težko izstopati z drugačnostjo, Ema poudarja, da je pomembno, da ne ponavljaš za drugimi in »ustvarjaš nekaj čisto svojega«. Kljub temu priznava, da se še vedno išče. »Nisem še popolnoma razvila svojega sloga, da bi ljudje videlo mojo torto in jo takoj pripisali Emazing Creations.«



Kadar pridejo stranke k njej s fotografijo torte in želijo, da jim naredi enako, jih večkrat zavrne, bodisi ker ni v njenem slogu bodisi ker ne želi kopirati od drugih. Kakor pravi, ji sicer naročniki vse bolj zaupajo in ji pri okusih in dekoraciji pustijo veliko svobode. Ne le da ne želi kopirati idej drugih, tudi ne želi dvakrat narediti enake torte. »Ne delam kot po tekočem traku. Želim, da je vsak dizajn drugačen, da tako pokažem tudi širino svojega znanja.« Njen cilj je stranke osupniti in jim dati občutek, da je vsak izdelek unikat in je bila slaščica narejena samo zanje.



Menda, pravi mlada slaščičarka, obstaja mit, da tisti, ki torte pečejo, teh ne jedo radi. Pri njej pade. Njena najljubša je »irska pravljica«: tudi zato, ker poleg severnih, hladnejših dežel obožuje Irsko: »V torti je mešanica irskih alkoholnih pijač: čokoladni biskvit z guinnessom, čokoladni mousse z likerjem baileys, domača karamela z viskijem jameson …« navede glavne sestavine. V šali prizna, da se svoje poroke veseli tudi zaradi »grand finala« – poročne torte, za izdelavo katero pa ne ve, na koga bi se obrnila. »Želim si res nekaj posebnega, zato nikomur ne privoščim, da bi me imel za stranko (smeh).«