Pogosto nas k ponovnemu odkrivanju mansarde spodbudijo različne življenjske okoliščine: kadar se družina poveča in v naše življenje vstopi nov družinski član ali pa ko spoznamo, da našima dvema malčkoma poganjajo mozolji in da jima skupna otroška soba nič več ne zadošča. Tedaj v našo zavest kot hladen val plane spoznanje, da bomo morali prostorsko stisko reševati na trajen način. Če takrat upiramo pogled v nebo in upamo, da bi nam ponudilo kakšno rešitev, se nam prav res lahko zgodi »razsvetlitev«. Saj res – podstreha!
Dodatna otroška soba. Čisto v špici. Foto: Velux
Podajmo se na osvajalski pohod
Prenove podstrešja se lahko lotimo s pomočjo arhitekta, ki nam bo pripravil idejno rešitev, ali pa angažiramo izkušenega gradbenika za mansarde. Ne nazadnje je prenova podstrešja vedno lahko tudi projekt »naredi sam«. Ne glede na to, za katero od naštetih možnosti se bomo odločili, je treba upoštevati nekaj pomembnih dejavnikov, ki so za mansarde specifični.
Prvi od njih je
osvetlitev z naravno svetlobo. Sprejeti bo torej treba odločitev o velikosti steklenih površin, pri čemer je treba upoštevati konstrukcijske elemente strehe in druge omejitve, povezane s strešnim naklonom. Najnovejša spoznanja o vplivu naravne svetlobe na človeka kažejo, da je za človeka pomembno ne samo to, koliko svetlobe dobi, ampak tudi, da telo dobi informacije o spreminjajoči se svetlobi čez ves dan.
Naravna svetloba je pomembna za zdravje. Foto: Velux
Prilagajajmo se potrebam uporabnikov
Strešna okna v prostor dovajajo okoli 30 odstotkov več svetlobe kot enako velika fasadna okna, vendar ne smemo pozabiti, da imamo stanovalci v različnih prostorih različne potrebe po svetlobi. V otroških in dnevnih sobah ter delovnih kabinetih je zaželeno več svetlobe kot v spalnicah. Dobra osvetljenost in naravno prezračevanje sta pričakovana tudi v kuhinjah in kopalnicah.
Pri izbiri oken velja opozoriti še na višino parapeta, saj bo ta narekovala, kako se bodo
okna odpirala. Spodnji rob okna naj bi bil na višini okoli enega metra, zgornja ročka pa na dosegu roke, torej ne višja od 220 cm. Za večje naklone in za dele mansarde, kjer bi radi povečali stojno višino, je rešitev tudi mini okenska frčada ali okenska frčada s štirimi ali šestimi strešnimi okni.
Razkošen razgled z mansardnega balkona
Balkon ali terasa je v podstrešnem stanovanju prej redkost kot pravilo. Gre za tisti ekskluziven kotiček, ki ga je mogoče z malo spretnosti spremeniti v pravo oazo miru nad mestom ali sredi drevesnih krošenj. Celo takrat, ko v mansardi za balkon nimamo primernega prostora, si ga lahko pričaramo s pomočjo tako imenovanega
cabrio balkona. Gre za dvokrilno strešno okno, ki se pri odpiranju spremeni v balkon in stanovalcem omogoča, da stopijo na prosto. Rešitev je primerna za strehe z naklonom od 35 do 53 stopinj in tam, kjer parapet ni mogoč.
Strešni balkon CABRIO Foto: Velux
Sodobne smernice pa narekujejo avtomatizacijo pri zračenju. Ker je v mansarde pozneje težko vgraditi mehansko prezračevanje, obstajajo sistemi za avtomatsko odpiranje in zapiranje strešnih oken za potrebe prezračevanja.
Sistem deluje s pomočjo senzorja, ki meri temperaturo, vlago in CO2 ter na podlagi tega odpre strešno okno in tako poskrbi, da je v prostorih vedno svež zrak.
Odprt prostor - zračenje Foto: Velux
Zakaj torej ljudje tako radi bivamo, ustvarjamo, spimo, sanjamo in se ljubimo prav v mansardi? Morda zato, ker je tu več miru kot v drugih delih hiše, ali pa morda res drži, da naj bi se človek že iz prazgodovine bolj varnega počutil v drevesnih krošnjah … A nam je še vedno najbolj všeč tisto pojasnilo, da nam je bivanje v mansardi všeč zato, ker smo tam najbližje nebu in zvezdam ter zato morda tudi najbližje najboljšemu delu sebe.