Trajnost je privlačna, a mora vključevati tudi ekonomiko

»Kar 65 odstotkov ljudi pravi, da bi kupovalo trajnostne znamke oziroma ravnalo v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja, vendar jih nato le 26 odstotkov to namero uresniči,« je v uvodu na konferenci o trajnostnem menedžmentu poudaril Thomas Kolster, marketinški aktivist, ki podjetjem svetuje pri trajnostni preobrazbi in pozicioniranju izdelkov oziroma blagovnih znamk.

S tem je opozoril na morda najpomembnejše praktično vprašanje zelenega prehoda – zelo težko ga bomo uresničili, če vsi deležniki gospodarskega kroga v trajnostnih metodah poslovanja, tehnologijah in izdelkih ne bodo videli (in dosegli) tudi ekonomske koristi.

»Modernizacija gospodarstva v trajnostno je neizogibna. Prepričana sem, da bo podnebna revolucija prinesla veliko večje spremembe kot digitalna. Nekatera podjetja že dokazujejo, da je trajnostno lahko tudi dobičkonosno. Za vsako podjetje pa bo postal ključen odgovor na vprašanje, ali je svet zaradi njegovega poslovanja kaj boljši,« pa je povedala Ana Struna Bregar, izvršna direktorica združenja CER, ki je dogodek pripravilo.

Drugo leto zapored so podjetjem, ki se odločijo za strukturiran pristop k trajnostnemu poslovanju (po načelih ESG, na področju okoljske, družbene in upravljavske odgovornosti) podelili tudi certifikat Green Star.

»Naša banka je certifikat dobila drugo leto zapored,« je povedal Stefan Spiroski, svetovalec uprave Nove KBM. »Letos smo oblikovali samostojen sektor, ki je zadolžen za ESG. Vso elektriko smo zakupili iz obnovljivih virov, bistveno smo znižali ogljični odtis. Razvili smo interno metodologijo za oceno odtisa naših strank. Zagotovili smo izobraževanje za vse naše zaposlene,« je naštel nekaj aktivnosti.

Banke pri financiranju spodbujajo ESG

Poslovne prakse, ki so skladne s cilji zelenega prehoda, so vse bolj pomembne za banke in tudi širše za finančni sektor. »Banke imamo nalogo, da s projekti, ki jih financiramo, pomagamo strankam, da postanejo bolj odporne na klimatska tveganja in da izvedejo projekte, ki prispevajo k zeleni transformaciji. Poleg tega pa se tudi banke ukvarjamo z vprašanjem, kako minimizirati svoj ogljični odtis,« je povedal Spiroski.

Banke vse bolj pogosto prosilce za posojilo, predvsem večja podjetja, prosijo tudi, da izpolnijo vprašalnik o politikah ESG, ki jih izvajajo. »Tak vprašalnik imamo že tri leta. Strankam poskušamo z njim pomagati glede tega, kakšna so naša pričakovanja, ponudimo jim tudi primere, kako lahko odgovorijo. Zgodilo se je že, da prvič stranka ni imela odgovora. To ne pomeni, da ne bo dobila financiranja. Je pa tudi res, da do naslednjega pogovora lahko začne zbirati informacije o tem, kakšen ogljični odtis ima, koliko odpadkov ustvarja in podobno. To je spodbuda, da vlaga v bolj odporno poslovanje. Zelo verjetno pa je, da bodo banke v prihodnje bolj restriktivne do strank, ki imajo negativen okoljski vpliv in ne ukrepajo, da bi to spremenile. Naš cilj je, da financiramo čim več trajnostnih, zelenih produktov in da na ta način razogljičimo svoj portfelj,« je pojasnil Spiroski.

Nove koncesije bodo okrepile javni promet

Panoga, ki jo zeleni prehod vsaj na prvi pogled še bolj prizadeva, pa je transport. »Pri nas je celo podjetje prežeto s trajnostjo, lahko rečem, da smo v marsičem vodilni na tem področju,« je povedal Marjan Beltram, izvršni direktor za turizem in storitve mobilnosti v družbi Nomago, ki se ukvarja predvsem z avtobusnimi prevozi.

»Mi seveda do 2050 ne bomo mogli doseči ničelnih izpustov ogljikovega dioksida. Imamo pa strategijo, ki med drugim predvideva tudi zamenjavo flote avtobusov. Prihodnje leto bomo imeli vsi motorje evro 6, pridobili bomo prva električna vozila, julija pa začnemo z novo koncesijo, ki bo naš javni promet povečala za 30 odstotkov. Zavedamo se, da so to velike investicije, ki vplivajo tudi na poslovni izid. A naša celotna strategija to zdrži, v finančnem delu smo pokriti. Zavezali smo se, da te spremembe izpeljemo, saj so ključne tako za podjetje kot za naše zaposlene,« je povedal Beltram.

V Nomagu vidijo krepitev javnega prevoza kot eno ključnih strategij za zniževanje izpustov toplogrednih plinov na nacionalni ravni. »Gnečo bomo bolje premagovali, ko bo na cestah manj osebnih vozil in več avtobusov. Naša strategija, ki jo označujemo kot 50 – 1, pomeni, da želimo s ceste spraviti 50 avtomobilov in jih nadomestiti z enim avtobusom,« je povedal Beltram.

Še en trajnostni vidik, ki ga poudarja Nomago, je mikromobilnost. Razpolagajo s floto električnih koles, ki si jih uporabniki izposodijo, lahko tudi v okviru podjetja. »Naš interes ni, da podjetja kupujejo električna kolesa za zaposlene, da tako olepšajo svoje bilance, kolesa pa potem v resnici stojijo. Verjamemo, da je souporaba vozil in javnega prometa prava pot, ki bo pripeljala do preboja. Če bo vsak imel svoje prevozno sredstvo, tega ne bo,« je ponazoril Beltram.