Zavedanje lastnega telesa ali stik z realnostjo

Za vsakega od nas je osnovna realnost naše telo. Izguba vpliva telesnih občutkov na delovanje uma in ravnovesja spremeni življenje in ustvari kronično zakrčenost in nepravilno delovanje senzorno motorne povratne zanke. Za človeka v takšnem stanju je značilno, da:

(1) sledi nerealnim ciljem ali pa se oklepa iluzije,
(2) ni prizemljen in ima močan občutek telesne nemoči,
(3) izgubil je upanje in vero.

Oseba, ki ni prizemljena, nima upanja in vere in sledi ali lovi nerealne cilje. Po drugi strani pa ima oseba, ki je prizemljena, vero in upanje in je v stiku z realnostjo. Verjetno je najboljši način, kako to povedati, takšen, da je oseba, ki je v stiku z realnostjo, prizemljena in ima vero vase, a takšno stanje je dandanes izjemno redko, saj način sodobnega življenja to povezanost onemogoča.

Realnost je beseda, ki ima več različnih pomenov za različne ljudi. Nekateri jo vidijo kot nujnost zato, da lahko zaslužijo za življenje; nekateri jo vidijo kot zakon narave – močni preživijo, šibki umrejo – nekateri pa jo vidijo kot življenje brez pritiskov tekmovalne družbe.

Čeprav je nekaj resnice v vseh teh pogledih, je tisto, kar nas najbolj zanima, realnost notranjosti ali notranjega sveta. Ko rečemo, da je oseba izven stika z realnostjo, v resnici rečemo, da je oseba izven stika z samim sabo.

Zdaj je pravi čas za suhi tek

Realnost

Za vsakega od nas je osnovna realnost naše telo. Skozi svoje telo občutimo svoj notranji in zunanji svet in se skozi telo nanju odzovemo. Če oseba ni v stiku s svojim telesom, je izven stika z realnostjo sveta. Če je telo omrtvičeno, so vtisi in odzivi osebe zmanjšani. Bolj živo je telo, bolj živahno zavest zaznava resničnost in se bolj aktivno odzove nanjo.

Vsi smo že izkusili dejstvo, da ko se počutimo dobro in živahno, zaznavamo svet bolje. Nasprotno v stanju depresije svet vidimo kot brezbarven.

Skozi učenje AEQ metode spreminjate te odnose in ustvarjate močnejši in jasnejši stik z realnostjo telesa. Stopnja ločenosti, ki jo občutite skozi izvajanje AEQ vaj pokaže koliko samozavedanja ste izgubili kot oseba. Neizogibna življenjska realnost je to, da je oseba telo in da je telo oseba. Ko telo umre, oseba umre. Ko pa telo postane mrtvo, to pomeni, da ničesar ne čuti, potem oseba preneha obstajati kot oseba z osebnostjo. Telo je tisto, ki se topi zaradi ljubezni, zamrzne zaradi strahu, drhti v jezi in hrepeni po toplini in stiku.

Brez občutkov iz telesa zvenijo te besede prazno. Če jih je telo izkusilo in zavest občutila, potem imajo podlago realnosti, ki daje pomen njihovem obstoju. Pri terapijah stranka pogosto opazi, da ne zna poimenovati ali razložiti ter razumeti občutkov ki jih je pričela zaznavati zaradi popačene ali nerazvite notranje povezave.

Težave z želodcem pri teku

Na podlagi resničnosti telesnih občutij ima naša identiteta vsebino in strukturo. V današnji realnosti pa je identiteta vedno bolj stvar preteklosti, okostje brez mesa.

Pri individualnem učenju ali pa na delavnicah pogosto opazim, da oseba, ki je izven stika z svojim telesom ne ve o čem govorim, ko razlagam o vplivu občutkov na delovanje uma. Včasih celo postavi vprašanje: Kaj ima moje telo z mojim počutjem?

To vprašanje je seveda nesmiselno, saj je tisto, kar oseba čuti, telo. Razen občutka telesa, ki prihaja iz telesa, ni v nas nobenega drugega občutka. Da lahko oseba postavi takšno vprašanje, mora biti prepričana, da je telo le mehanizem, ki vzdržuje življenje vendar nanj ne vpliva.

Skozi učenje AEQ metode spreminjate te odnose in ustvarjate močnejši in jasnejši stik z realnostjo telesa. FOTO:AEQ

Slepota

Človek mora za odpravo nepojasnjenih bolečin in bolezni dobiti vpogled v svoj notranji nezavedni mentalni proces in razumeti obstoj in vpliv senzorno motorne amnezije - seveda, če želi razumeti svoje gibanje in obnašanje.

Vendar, kako lahko razvije potrebno razumevanje, če ignorira osnovno realnost njegovega bitja, oz. njegovega telesa v obliki občutkov?

Športniki astmatiki in dr. Tai Chi

Kako se oseba drži, govori, hodi in izraža čustva, vse to pove, kdo je. To vemo instinktivno, to smo vedeli že kot otroci. Skozi razvoj tehnologije in dvig hitrosti življenja nismo videli očitnega pred sabo. To slepoto smo razvili iz dolgega prepričevanja, ki nas je naučilo naj verjamemo, da se osebo identificira z umom in ne telesom. Prepričani smo bili v to, da naj ne zaupamo svojim čutom, saj dajejo umu subjektivne podatke.

Vendar, če oseba ne zaupa svojim čutom, potem ne more imeti zaupanje v telesno percepcijo in telesne odzive. In logično, ne more biti prepričana o realnosti in živi v iluziji.

Odpor proti prikazovanju telesa kot bistvo osebe je globoko zasajen v večini ljudi. Ko na delavnici včasih kot odgovor na vprašanje opišem karakter nekoga, ki ga prvič vidim in skozi obliko telesa, njegovo gibanje in glas povežem posledice zaradi katerih se udeležuje delavnice z vzroki, ki izvirajo iz otroštva, velikokrat vidim nejevero in odpor ega, ki sicer ve, da je to, kar sliši resnično, a ne zna razumeti in sprejeti, da je to mogoče.

Saj objektivno tega ni mogoče ne razložiti in ne razumeti. Čeprav ni v tem ničesar nadnaravnega in mističnega. Prej obratno. Čista naravna realnost in dovolj globoko razumevanje fizikalnih zakonitosti in povezava s subjektivnim občutkom.

Skozi nos – pravilno dihanje kolesarja

Razumevanje

To ni odpor, ki ga je lahko premagati in odpraviti, saj večina ljudi ni pripravljena predati svoje iluzije, da je um, z dovolj podatki, omnipotenten. Vsemogočen.

In to je namen AEQ metode. Da nam omogoči in da možnost razumeti. Kar je skupno vsem, ki imajo kronične bolečine in težave je pomanjkanje razumevanja. Začne se z pomanjkanjem razumevanja v otroštvu, kjer otrok razvije razumevanje in občutek sebe do stopnje, do katere ga razumejo in s tem sprejemajo njegovi starši. Ti pa lahko razumejo otroka do stopnje do katere razumejo in čutijo sebe.

Ta ločenost od realnosti je najpogosteje vzrok za nerealen odnos do dosežkov, ki jih je športnik dosegel s svojim delom. Zaradi izgube stika s telesom in realnostjo je trud, vložen v priprave in samo tekmovanje, pretiran in potem je pretirana tudi čustvena reakcija, če se nam ne posreči doseči želenega. Gibanje, ki je potrebno za doseganje rezultata namreč vedno izhaja iz telesa, ki pa ne more doseči nerealnih pričakovanj zavesti. Zato je le-ta tudi močno razočarana če ni bil dosežen željen rezultat in dojema, da jo je telo izdalo - in izdaja vedno zelo boli.

Išias, naš zvesti spremljevalec

Problem izhaja iz enostavnega pravila, da rezultat definirajo dejanja in ne želje ali potrebe uma. In dejanja vedno izvaja telo, s tem definira rezultat, ki pa - če ni primerne povezave med njima - ni nujno tisto, kar želimo. Pogosto doseganje neželenih rezultatov in močna razočaranost, ki jo ob tem občutimo, kaže na nezavedno ločenost med telesom in umom. In za odpravo teh stanj je logično potrebno to ločenost zmanjševati.

Na ta način skozi spremembo razumevanja vzrokov za neželene rezultate svoj trud usmerimo v premagovanje ločenosti znotraj sebe in ne v premagovanje samega sebe. Tisti ki prepogosto premaguje samega sebe, se prej ali slej spravi na kolena.

To pa vsekakor ni zmagovalna drža.

Zato je pri učenju AEQ metode največji poudarek na pridobivanju globljega razumevanja sebe skozi teorijo in čutenja in dojemanja realnega stanja sebe skozi AEQ vaje. Vse to pa potem dogradimo in povežemo med samo skozi vaje in principe AEQ dihanja, ki omogoči integracijo uma, telesa in energije v uravnoteženo celoto, ki lahko in zna kombinirati naravne in človeške zakone v sintropijo, v notranjo urejenost življenja.