Zakaj je Primož Roglič dobil Bloudkovo nagrado

Poročilo predsednika odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj Miroslava Cerarja za leto 2019

Letos smo se zbrali na že 55. svečani podelitvi Bloudkovih priznanj, najvišjih državnih priznanj na področju športa. To je v mandatu od 2016 do 2020 hkrati zadnja podelitev za trenutni odbor v sestavi Viktor Grošelj, Peter Kauzer, Viktor Krevsel, Ivan Lukan, Petra Majdič, Rajko Šugman, Katarina Venturini in Rudi Zavrl. Vsem spoštovanim kolegom in članom Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj se ob tej priložnosti zahvaljujem za prizadevno, nesebično in poglobljeno delo.

Ob vsakokratnem odločanju odbora, tako tudi letos, so se pojavljale dileme ob uporabi določil »Bloudkovega zakona«, na primer ali dati odboru možnost, da podeli Bloudkovo priznanje tudi, če predlog za podelitev ni podan (primer Isaković), ali je odbor v svoji odločitvi izključno vezan na posamezni predlog ali lahko, na primer, podeli nagrado nekomu, ki je predlagan za plaketo, in obratno.

Odbor je o Zakonu o dodatku k pokojnini športniku za delo in izjemne dosežke na področju športa v delu, ki zadeva prejemnike Bloudkovih nagrad, sprejel nedvoumno stališče: Bloudkova nagrada je nedeljiva glede na temelj, ki je bil osnova za pridobitev (življenjsko delo, prispevek k razvoju športa, vrhunski športni rezultat). Enako odbor ugotavlja, da je arbitrarnost, komu pripada dodatek, nesprejemljiva, da vodi v zmedo in je konec koncev nepoštena.

Na tem mestu velja posebej podčrtati, da Bloudkov odbor pri sprejemanju Zakona o dodatku k pokojnini na področju športa ni bil povabljen k sodelovanju, niti pozvan k podajanju mnenja na predlog zakona. Odbor je letos ugotovil, da je bilo med predloženimi vlogami veliko takšnih, ki so želele popraviti nepodelitev nagrad za nazaj, kar se zgodi skoraj vsako leto zaradi omejenega števila Bloudkovih nagrad. Izbor je bil zaradi tega tudi tokrat izjemno težak.

Vsi člani trenutnega odbora smo enotnega mnenja, da za popravo tako imenovanih »krivic« nimamo pristojnosti za poseganje v pretekle odločitve nekega drugega odbora v popolnoma drugačni sestavi in drugem času, pričakujemo pa, da bo država med spremembe in dopolnitve Zakona o podeljevanju Bloudkovih priznanj vključila tudi to vprašanje. Do razpisnega roka, 13. decembra 2019, je prispelo 76 vlog za 60 individualnih nominirancev, torej predlaganih posameznikov, ekip, društev oziroma klubov. Za nagrado je bilo skupno 46 vlog, kar je skoraj 2/3 predlogov za plakete, ki jih je bilo 17.



Za nagrado za življenjsko delo je bilo 21 vlog, za izjemni rezultat 18 in izjemni prispevek k razvoju slovenskega športa le 8, kar samo še bolj potrjuje krepitev trenda zadnjih let v smeri življenjskega dela zaradi dodatka k pokojnini. Pri plaketah odločno izstopajo vloge za pomemben športni rezultat, 14, za prispevek k razvoju športa sta prišli 2 vlogi, za plaketo za življenjsko delo pa samo 1 vloga. Razmerje predlogov med spoloma je bilo 42 : 18 v korist moških, kar je nekoliko bolje kot v preteklih letih.

Porazdelitev po regijah kaže prednost osrednje, ljubljanske regije s 24 vlogami, sledi Štajerska s 13 vlogami, nato Gorenjska z 10, Primorska 4, Koroška 2 in Dolenjska z 1 vlogo. Iz Prekmurja ni bilo vlog. Noben predlog ni prispel po pretečenem razpisnem roku. Pri uveljavljanju in prenosu Bloudkovih vrednot športa v življenje, ste – spoštovani nagrajenci – vsak na svoj način prispevali pomemben delež. In zato vam danes Bloudkov odbor podeljuje najvišja državna priznanja za opravljeno delo. Vsem letošnjim prejemnikom Bloudkovih priznanj moje iskrene čestitke!


Miroslav Cerar Predsednik Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj




 

Za vrhunski mednarodni dosežek

Predlagatelj: Kolesarska zveza Slovenije

Primož Rogljič vedno znova dokazuje, da je kolesarski šampion. V kolesarski svet je vstopil skozi vrata KK Radenska, nato je bil član KK Adria Mobil, od 2016 do danes pa je član nizozemske ekipe LottoNL Jumbo (po novem Team Jumbo – Visma). Vsa leta niza vrhunske uspehe: septembra 2017 si je na svetovnem prvenstvu v Bergnu priboril srebrno medaljo v kronometru, 2018 je osvojil Dirke po Baskiji, Romandiji in Sloveniji, na Dirki po Franciji pa je osvojil dve etapni zmagi in skupno četrto mesto.

Leta 2019 se je Roglič na Dirko po Italiji podal z lepo popotnico zmag na dirkah po ZAE, od Tirenskega do Jadranskega morja in po Romandiji. Na Dirki po Italiji je po zmagi na kronometru hitro oblekel tudi majico vodilnega in ostal v rožnati majici vse do padca v 13. etapi, ko je zdrsnil na tretje mesto. Na Dirki po Španiji je kot prvi slovenski kolesar dosegel skupno zmago na tritedenski dirki in znova zmagal na kronometru. Tako je lani postal najboljši kolesar leta Mednarodne kolesarske zveze Uci.