Tri kolesarske poškodbe in TV Slovenija

Minula nedelja je dokazala, da je kolesarjenje bržkone prvi rekreativni šport med Slovenci, zelo blizu teka. Govorimo o športu s katerim se človek ukvarja vsaj enkrat, dvakrat na teden. Tisoči ljudi, ki so si prišli pogledat epski dvoboj Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja in druščine za naslov državnega prvaka, so to potrdili.



Kolesarska duša je drugačna od tekaške - tekači niso le mirnejši in morda v glavi malo bolj urejeni ljudje, razlika med kolesarskimi in tekaškimi rekreativci je, da drugi nikoli kot navijači ne stojijo ob cesti in ne navijajo za, denimo, maratonce. Tudi v Ljubljani na maratonu ne, saj tam tečejo ...

Kolesarki rekreativci to počnejo, ne da bi vedeli, zakaj. Morda zato, ker vsak ve, koliko je treba vložiti, da se pelješ v veter ali navkreber.

Seveda ni vse samo dobro, kolesarski bum pri nas že kaže, kako slabo prometno infrastrukturo imamo pri nas, kolesarjem skoraj sovražno, tisti, ki o rekreativnem cestnem kolesarjenju pišemo že dve desetletji smo priča, kako po polževo se gradi sožitje med avtomobilisti in kolesarji.

Kot iz neba so se pojavili anonimni Cestni heroji, ki bi to radi na hitro porihtali, vsaj deklarativno - fantje, če mislite zares, si vzemite čas, trajalo bo. To je dolgotrajen in resen projekt, predvsem pa zelo odgovoren.
Kot bi bilo tudi odgovorno, da bi državno prvenstvo prenašala teve Slovenija in ne le tržiška partizanska teve postaja iz ilegale.
Pogumno in požrtvovalno, a cel svet je videl, česa na nacionalnem nivoju nismo sposobni.
 

Kot bi šlo za prvo Franjo ...

Pa fantje, ki na nacionalni teve pokrivajo kolesarstvo, tega dovolj poznajo, trudijo se, spodobno so že večkrat speljali spremljanje treh največjih dolgih klasik, škoda, da komu nad njimi ni kapnilo, da imamo poleg Jana Oblaka in Luke Dončiča še dva biciklista. In da je Tour de France največja vsakoletna športna prireditev na svetu.
Slovenija je najbolj nekolesarska kolesarska država med kolesarskimi velesilami. Morda bo bolje, ko bo začel kolesariti Borut Pahor, ker menda težko teče, ja, leta so tu.
 

Tri poškodbe

Pa nazaj temi. Z naraščanjem števila kolesarjev se bo dogajalo še kaj, kar ne bo nujno enostavno. Ker so začetniki večinoma samouki in ker pri nas skoraj ni društev ali skupin, kjer bi se poučevala varna vožnja ob prometu in kako pravilno vaditi, bo seveda prihajalo tudi do poškodb. Ne govorimo o padcih, govorimo o zoprnih poškodbah, za katere se vam morda zdi, da bi jih na kolesu ne smelo biti. Pa so.

Poletov nasvet je: ko kupujete cestno kolo, se posvetujte s strokovnjakom, ne le o izbiri primernega kolesa za vas, pač pa tudi o nastavitvi kolesa. To je, kako na kolesu sedite in obračate pedala.
Ker med kolesarjenjem ni stika telesa s tlemi to še ne pomeni, da je to šport brez poškodb – ne glede na to, da je med vami in podlago vmes še nekaj gume, torej blaženja.

Seveda obstaja nekaj tveganja zaradi visokih hitrosti med spusti, denemo, lahko pa tudi pri vožnji v skupini. Veliko kolesarjev v resnici trpi zaradi številnih pogostih poškodb, ki sploh niso povezane s padci. Na srečo so največkrat ozdravljive - in običajno se jim s prilagoditvijo opreme in z drugačno vadbo lahko izognemo.
Tokratni strokovni nasvet o kolesarskih poškodbah in kako jih premagati, so večinoma napotila dr. Jordana Metzla, zdravnika športne medicine iz New Yorku, ki je obenem tudi izkušen kolesar, nekaj pa je tudi Poletovih spoznanj.
 

Nelagodje in neudobje na sedežu

To je izraz, opis za bolečino, ki jo povzročajo boleče kosti zaradi preveč pritiska na sede, ali bolečine, ki jih povzroča sedež - to so odrgnine, ki nastanejo zaradi prevelikega trenja med vami in vašim sedežem.



Recept: veliko stvari je, ki povzročajo bolečine, zato Metzl priporoča veliko vaj za krepitev jedra in dobro kondicijo. Pogosto se bolečina ali odrgnine pojavijo, ker je sedlo nastavljeno previsoko. Kar zadeva bolečine na področju stika zadnjice in sedeža: prepričajte se, če ste pravilno oblekli kolesarske hlače s podlogo, nanjo lahko nanesete posebno kremo proti odrgninam. Pomembno je, da potencialno občutljiva mesta zaščitimo s kremo preden zacvetijo, ko se lahko rane tudi okužijo.

Razmislite tudi o morebitni zamenjavi kolesarskega sedeža, najdite takega s primerno obliko in blazinjenem – včasih je manj mehkobe na sedežu za zadnjico bolj zdravo. Zagotovo pa, če nimate dovolj izkušenj, ne izbirajte sedeža sami – naj vam svetuje strokovnjak.

Kljub temu, da je pri nas veliko kolesarskih trgovin pa to ne pomeni, da znajo povsod dobro svetovati glede sedeža!
Pojdite na splet in poglejte izkušnje uporabnikov.
In še nekaj je. Če boste sklenili za vaše kolesarske hlače porabiti nekaj več denarja, se vam bo to med vožnjami hitro povrnilo.
 

Kolesarsko koleno

Čeprav se veliko ljudi loti kolesarjenja z željo, da omili ali celo odpravi bolečine v kolenih, pa kolesarjenje samo po sebi ni zagotovilo, da bodo bolečine povsem izginile! Kar četrtina vseh poklicnih kolesarjev trpi zaradi poškodovanih kolen, tako je pokazala študija iz leta 2010. Podobno kot tekaško koleno je nadležna tudi ta, patelofemoralna bolečina v kolenskem sklepu in okoli njega. Tu gre za bolečino, ki se pojavi v sprednjem delu kolena. Da do poškodbe pride je krivo neravnovesje sil pri nadziranju gibanja pogačice med krčenjem in iztegovanjem obremenjenega kolena.

Kolesarje to lahko doleti zaradi zategnjenosti mišic ali slabe telesne pripravljenosti, kar se tiče kolesarjenja.
Recept: kolesarji so znani po tem, da se ne raztezajo. Zelo pomaga, če se kolesarji poslužijo masaže na penastih valjih, kar resnično koristi. Priporočamo, da valjate kvadricepse, štiriglavo stegensko mišico, ki je največja in najmočnejša nožna mišica, hrbtne mišice, in mišice na zadnji strani goleni /liste.



Zagotovo je tudi tu zelo pomembno, kako imate nastavljeno višino sedeža. Staro pravilo, o katerem smo v Poletu že pisal, je, da če boli spredaj v kolenu, je sedež prenizek, če za kolenom, je sedež previsok. Bržkone še vedno velja, da imajo rekreativni kolesarji v Sloveniji sedeže nastavljene previsoko; tako pravijo nekateri, ki nastavljajo kolesa.
 

Bolečine v hrbtu

Ure, ki jih kolesarji preživimo na kolesu, lahko povzročijo tudi bolečine v hrbtu. V križu in v vratni hrbtenici. Toda, če imamo šibke mišice hrbta in sredice in slabo nastavljeno kolo - saj ne more biti drugače, kot da boli. Včasih so rekli, da bolj ko razteguješ hrbet na kolesu, manj bo bolel. A to je veljalo za izkušene kolesarje z dobro nastavljenim kolesom.

Danes pravimo, da če imate kolo pravilno nastavljeno in če so mišice, ki delajo na kolesu, močne, da v hrbtu ne bo bolelo.
Seveda lahko zelo zahtevne dolge ali vožnje v klanec včasih prinesejo nepričakovane občutke v hrbtenici, isto se zgodi, če obračamo pretežke prenose.

Recept: prepričajte se, da je vaš sedež po višini pravilno nastavljen - če je prenizko ali previsoko lahko poslabša bolečine v spodnjem delu hrbta. Na kolesu mora biti naša hrbtenica v nevtralnem položaju, torej sproščena, nikakor ne izbočena, zaobljena ... Večini kolesarjev, ki se s cesto šele spoznavajo, bo ustrezalo, če bo krmilo nastavljeno višje in tako bližje telesu. Udobje naj bo pred aerodinamiko, tudi če se vam zdi, da ste v bolj dirkalni legi videti veliko bolje.
 

Četrta, srčna bolečina

Vsekakor morajo kolesarji z vajami krepiti sredico telesa in se sproščati in raztezati na penastih valjih. Tako bodo bolj sproščeni, mehkejši, doseg (amplituda) gibov bo večji, skratka, veliko bolj raztegnjeni bomo, kot se v žargonu reče, da nisi zakrčen kot TV Slovenija na največji dan letošnjega slovenskega kolesarskega praznika.

Oni so čakali z daljšo objavo en dan po veličastni dirki na Ambroža; kot bi bili časopis – mi se lahko raztegnemo takoj.
Neprenos dirke in reportaža dan, večer po njej, je bila velika, četrta, a največja kolesarska bolečina.

Zanjo niso krivi fantje, ki tam pokrivajo kolesarstvo, pač pa nekdo, ki ni lačen in slep, nerazgledan po športno pa zagotovo.
Tudi zato je Radio Slovenija zakon in pred vsemi.