Sodobna smučarska tehnika in novosti 2.del

Sedem sodobnih aksiomov mojstra poučevanja smučanja Sandija Murovca, s katerimi boste smučali bolje in pravilneje. Naš nasvet: pustite se poučiti, v Poletu in na terenu.

AKSIOM ŠT. 2: aktiviranje gležnjev

Točka najhitrejšega prenosa informacij med smučarjem, smučmi in podlago je v gležnjih. Njihovo hipno zvračanje neposredno postavlja smuči na robnik in jih s tem v trenutku zapelje v zavoj, bodisi z oddrsom bodisi zarezovanjem.
Smučar s hitrim zvračanjem tako zunanjega kot notranjega gležnja dosega podobne in izjemne nagibne kote obeh gležnjev, goleni, kolen oziroma nazadnje telesa v celoti. S tem se linija, po kateri potuje njegovo težišče, močno odmakne od linije, ki jo zarisujejo smuči, kar sem že omenil.

Pri analiziranju akcije v gležnjih ne morem mimo njihove osnovne postavitve oziroma razmika med smučmi. To je eden pomembnejših detajlov uspešne izpeljave slehernega zavoja. Vemo, da ima vsak smučar svoj položaj smuči, a kljub temu je treba paziti, da ni ekstremov, ki bi zavirali optimalno izvedbo.

Naj razčistim še nekaj pojmov. Razmik med smučmi je najbolj odvisen od višine smučarjevega težišča (položaja) na eni in hitrosti smučanja na drugi strani. Nižji je položaj smučarja in večja je hitrost, širša je postavitev smuči – povsem logično.
 
Kljub temu velja opozoriti:
Preširoka drža smuči v fazi menjave robnikov ne omogoča hkratne akcije zvračanja obeh gležnjev, zato smučar nezadostno aktiviranje (zvračanje) notranjega gležnja navadno nadomesti s prezgodnjim potiskom boka v zavoj in tako še dodatno blokira isti gleženj. Kolena se posledično postavijo v položaj A, smučki pa v nadaljevanju v položaj V, kar vodi v oddrs, zaviranje notranje smučke in izgubo hitrosti.

Nasvet: v tej fazi je boljša ožja kot širša postavitev smuči!
 
Preširoka drža smuči v fazi vodenja je posledica prezgodnjega potiska bokov v zavoj in zato blokiranega notranjega gležnja, s čimer sta smučki prešli v V-položaj, nenadzorovano oddrsavanje in preveliko povečanje razdalje med njima. Smučar se zaradi prezgodnjega potiska bokov v zavoj s svojim težiščem prehitro odmakne od smuči (pada v zavoj) kljub dejstvu, da mu notranjega gležnja še ni uspelo dovolj aktivirati in s tem ustrezno nastaviti robnika notranje smučke. Ker je možnost padca v takem položaju precejšnja, povsem spontano razširi smuči. Tako sicer poveča podporno ploskev, vendar smuča bistveno bolj »nad smučmi« in »v tla«, kar vodi v podaljševanje zavoja ter manjšo hitrost.



 
Najpogostejše napake in odstopanja:
- omejena in nezadostna aktivnost notranjega gležnja;
- izrazit potisk notranje smučke v zavoj (krmarica) in s tem onemogočenje aktivacije notranjega gležnja;
- preširoko postavljene smuči;
- posledično izrazit A-položaj nog in izrazit V-položaj smuči v zadnji fazi izpeljave zavoja;
- nenadzorovano oddrsavanje in izguba hitrosti.
 

Moj nasvet

Pomembno je, da si zapomnite: najprej gležnji, potem boki! Če ste torej ramena »odprli« v smer novega zavoja oziroma navidezne poti lastnega težišča (aksiom št. 1, odprt napad), nemudoma sledi akcija, ki ji pravimo zvračanje gležnjev. Ti so točka najmanjše možne razdalje med smučarjem in robniki, ki smuči skupaj z aktivacijo gležnjev in izkoriščanjem stranskega loka zapeljejo v zavoj. Če vam bo resnično uspelo takoj in odločno hkrati nastaviti robnika obeh smuči, vam bo doseženi oprijem s snežno površino omogočil izjemne nagibe. Pazite, da v fazi menjave robnikov ostajate v polvisoki preži in nikakor ne višje!


 

AKSIOM ŠT. 3: roka zmage

Roka zmage. Položaj notranje roke, ki ga mnogi podcenjujejo ali vsaj ne izkoriščajo dovolj, najbolj neposredno vpliva na položaj ramenske osi v trenutku vstopa v nov zavoj in s tem na izvedbo akcije popolnega napada. Gre za nekakšnega jokerja iz rokava, ki v marsičem odloča, kako hitro, kako natančno, kako ekstremno v nagibnih kotih in kako direktno bo smučar zavoj dejansko izpeljal.

Notranja roka se med prehodom enega zavoja v drugega torej odpira, ostaja odmaknjena od telesa in pomaga vzpostavljati ravnotežje. Deluje kot nekakšen volan z direktnim prenosom; zelo občutljiv, izjemno odziven in z velikim vplivom na izvedbo celotne akcije – torej točno tisto, kar iščemo!
Roka zmage vodi telo v takojšnjo in direktno akcijo napada, še preden se aktivirajo gležnji in boki.


Najpogostejše napake in posledice:
- zakrčen položaj notranje roke, ki jo držimo preblizu telesa ali povsem ob njem;
- spuščanje notranje roke, ki jo držimo povsem ob notranji nogi oziroma čevlju;
- prezgodnja priprava na odboj količka, ki prekine akcijo napada in blokira polno aktivnost notranjega gležnja in kolena.



 

Moj nasvet

Notranjo roko uporabimo kot namišljen volan z direktnim prenosom. Ne zapirajmo je v položaj za odboj količka (to storimo pozneje in neposredno pred dotikom), temveč jo odprimo v smeri novega zavoja oziroma navidezne poti lastnega težišča in tako dodatno pospešimo hitrost izvedbe napada. Pazimo, da pri tem ne spuščamo notranje rame in nekontrolirano pademo v zavoj oziroma »na notranjo smučko«. Glavnina teže in s tem obremenitve absolutno ostaja na zunanji (spodnji) smučki!

 

AKSIOM ŠT. 4: potisk goleni

Močan potisk goleni naprej in navznoter, fleksija, kot radi rečemo s tujko, skrbi za neposreden prenos ustvarjene energije in akcije tako v smuči kot podlago. Lahko ga imenujemo tudi neizogiben impulz, s katerim se smuči v hipu »napnejo«, njihovo prednapetost pa smučar v nadaljevanju izkorišča kot nekakšen lok, s katerim se izstreli iz zavoja, da bi s seboj odnesel čim več hitrosti. Potisk goleni je nekakšen torpedo, ki ga poganja iz zavoja v zavoj.

Ta akcija omogoča najboljši prenos informacij med smučarjem in smučmi z enim samim namenom: ustvariti optimalen pritisk na smuči na eni strani in maksimalen pospešek na drugi. Akcija potiska goleni naprej in navznoter v smučanje prinaša potrebno dinamiko, a je hkrati omejena s sredinskim uravnoteženjem smučarja.
 
Najpogostejše napake in posledice:
- nezadosten potisk goleni naprej in navznoter;
- preveč nazaj pomaknjeno težišče, s čimer sprednji deli smuči ostajajo brez informacij, to pa vodi v podaljševanje zavoja, »mrtvo smučanje« in nenadzorovan oddrs;
- boki med vodenjem zavoja »padejo« preveč za kolena in popolnoma blokirajo možnost energičnega in optimalnega potiska goleni naprej in navznoter.


 

Moj nasvet

Potem ko smo s pomočjo akcije v gležnjih (zvračanje ali vrtenje) začeli voditi smuči, poskušajmo pritisniti goleni v jezik čevlja, pri čemer naj obe koleni ostaneta pokrčeni (!) ves zavoj. Ponavljam, obe koleni naj ostaneta pokrčeni ves zavoj!
Čeprav glavnina teže in s tem obremenitve ostaja na zunanji (spodnji) smučki, se zunanje (spodnje) koleno ne sme iztegniti. Tedaj se namreč akcija v golenih prekine, smučka ni več primerno napeta, kar vodi v podaljšanje zavoja, blokado pospeševanja in izgubo hitrosti.


Sandi Murovec, strokovnjak za tehniko alpskega smučanja in avtor sistema UPS, foto Aleš Fevžer. Vse fotografije so iz knjige Biti mojstrski (avtor Sandi Murovec, 2019).