Sem kopalec ali plavalec, se sprašujem

Pisali smo že, kako se je pomen plavanja spreminjal skozi čas. Zdaj ima plavanje pomembno eksistencialno vlogo v življenju. Glede na ocene Svetovne zdravstvene organizacije se na leto utopi približno 372.000 ljudi. To uvršča utopitve na tretje mesto med nesrečami s smrtnim izidom.

Od tega se jih velika večina (91 odstotkov) zgodi v nerazvitih in srednje razvitih državah, kjer je še vedno veliko ljudi neplavalcev (po nekaterih ocenah naj bilo takih sicer kar 50 odstotkov vseh ljudi in celo 70 odstotkov vseh žensk na svetu). Število neplavalcev je eden od pokazateljev razvitosti družbe.

Zato in zaradi zagotavljanja primerne varnosti za življenje ob vodah se v sisteme oplavanjevanja otrok po svetu vedno bolj vključujejo tudi države s svojimi izobraževalnimi sistemi (plavanje in plavalne vsebine umeščajo v učne načrte). Vsaj pri nas ima tako delovanje že primerne rezultate. Velika večina (približno 90 odstotkov) slovenskih devetošolcev namreč zapusti osnovno šolo kot plavalec, torej s priznanjem bronasti delfin.

Glede na zgodovino in današnje podatke lahko plavanje štejemo med najstarejše in najbolj razširjene, priljubljene ter razvite tekmovalne športe. Mednarodna plavalna zveza združuje 203 nacionalne zveze iz vseh celin (v Severni Ameriki je na primer registriranih okrog 380.000, v Evropi pa več kot dva milijona plavalk in plavalcev), od katerih jih je imelo kar 167 svoje plavalke in plavalce na zadnjih olimpijskih igrah v Riju. Sploh so plavalna tekmovanja ena izmed vrhuncev prvega tedna vsakih poletnih olimpijskih iger.

Plavanje kot temelj zdravja

Ob eksistencialnem in športnotekmovalnem pomenu pa nosi plavanje tudi vedno pomembnejši rekreativni pomen. V razvitem svetu je dostopnost do primernih vodnih površin vedno boljša. Tam plavanje ni samo gibanje, ki nam omogoča preživetje v vodi in ob njej ali boj s sekundami in sotekmovalci. Je tudi gibanje, ki nam omogoča zadovoljstvo, veselje, srečo, užitek in občutek varnosti.

To je bistvo rekreacije, ki je kot prostočasna dejavnost, izbrana v skladu z željami, motivi in sposobnostmi vsakega posameznika. Rekreativna vadba je tudi nujna sestavina zdravega življenjskega sloga. Ljudje se vedno bolj zavedamo, kako pomembna je skrb za lastno zdravje in kako nam zdrav življenjski slog ustvarja kakovostnejši vsakdanjik. Zaradi številnih pozitivnih učinkov na telo in zdravje je plavanje skorajda idealna rekreativna dejavnost: 

1. Ležeč položaj plavalca povzroči prerazporeditev krvi v telesu. To ugodno vpliva na delovanje srca, saj kri premaguje manjši upor kot v pokončnem položaju. Med plavalnim naporom se pospeši delovanje srca in pretoka krvi v ožilju. Takšna sprememba ohranja prožnost ožilja in zmanjšuje možnost za nastanek okvar na krvožilnem sistemu. Torej je plavanje zelo primerna aerobna dejavnost in sredstvo za preprečevanje številnih negativnih učinkov, ki nastanejo zaradi pomanjkanja telesne aktivnosti kot posledica sodobnega načina življenja.

2. Zaradi delovanja sile vzgona se v vodi zmanjša vpliv telesne teže (če v vodi do ramen na primer stopimo na tehnico, nam bo ta pokazala le od 10 do 15 odstotkov naše teže na kopnem). Zato med plavanjem naše okostje ni pod vplivom velikih obremenitev, kar je še posebno pomembno za starejše in težje ljudi ter za ljudi s posebnimi potrebami. Kot korektivno sredstvo ga lahko uporabljamo po opravilih v prisilnih položajih in kot korekcijo nepravilnih telesnih drž nasploh. Zaradi manjše obremenitve na sklepe je plavanje primerno tudi za ljudi, ki se rehabilitirajo po poškodbah in nekaterih boleznih.

3. Vodni upor nam ne dopušča hitrih gibov, zato zaveslaje in udarce izvajamo nadzorovano in umirjeno. Takšne okoliščine preprečujejo nastanek poškodb in omogočajo, da se lahko s plavanjem varno ukvarjamo vsi od zgodnjega otroštva do pozne starosti. Plavanje je skorajda gibanje za vse življenje.

4. Plavanje razumemo kot celostno gibanje, ki harmonično razvija in oblikuje telo. V zaveslaje in udarce so vključeni vsi večji sklepi, mišične skupine in vezi. Zato s plavanjem ohranjamo gibljivost ramenskega obroča in nožnih sklepov ter skladno razvijamo telo.

5. Dihanje plavalcev se razlikuje od dihanja pri kopenskem gibanju. Razlika je v tem, da je dihanje med plavanjem omejeno s plavalno tehniko in oteženo z vodnim uporom. Zaradi kratkih in globokih vdihov ter poudarjenih izdihov v vodo ima plavanje pomemben učinek na našo vitalno zmogljivost pljuč in na moč ter vzdržljivost dihalnih mišic.

6. Zaradi povečane vlažnosti nad vodo je dihanje za asmatike in bolnike z bronhitisom med plavanjem olajšano.

7. Plavanje pomeni tudi osnovo preostalim plavalnim dejavnostim, kot so skoki v vodo, triatlon, potapljanje, igre v vodi, igre z žogo, skladnostno plavanje, vodna aerobika in številne druge, s katerimi se lahko ukvarjamo v prostem času. Tudi pri drugih dejavnostih v vodi, kot so veslanje, jadranje, avtonomno potapljanje, kajakarjenje, jadranje na deski in podobno, je dobro znanje plavanja nujen pogoj, brez katerega ne gre.

8. Za plavanje potrebujemo le malo posebne osebne opreme (kopalke, morda plavalna kapa in očala) in ustrezno kopališče. Zato je to dejavnost, ki je cenovno dostopna skoraj vsakomur.

To je le nekaj možnih razlogov, zaradi katerih je plavanje ena od najpogostejših in najmikavnejših oblik rekreativne dejavnosti. Glede na raziskave o športnorekreativni dejavnosti Slovenk in Slovencev se plavanje pri nas ne glede na spol in starost redno uvršča na drugo mesto za hojo in sprehodi ter pred kolesarstvom, planinstvom in alpskim smučanjem. Žal raziskave niso dale jasnega odgovora, kaj si ljudje sploh zamišljamo pod izrazom rekreativno plavanje. Gre res za daljše, neprekinjeno plavanje ali pa se pod plavanje razume tudi kopanje in vadba v vodi nasploh (vodna aerobika, vadba seniorjev v vodi).