Prosto potapljanje in šnorkljanje

Prosto potapljanje oziroma potapljanje na vdih je najstarejša in najbolj naravna tehnika potapljanja in abeceda vseh disciplin športnega potapljanja.

Vsi potapljaški tečaji za potapljanje z avtonomno potapljaško opremo (z akvalungami) se začnejo s prostim potapljanjem, nekatera društva tudi organizirajo posebne tečaje le za prosto potapljanje.
 

Maska, dihalka plavuti

Pri potapljanju na vdih potapljač z enim vdihom ali več na vodni površini zajame zrak, kar mu omogoči, odvisno od tega, ali je začetnik ali treniran potapljač, krajše ali daljše zadrževanje pod vodno, sladko ali morsko gladino. Lahko se prosto potapljamo prav brez vseh pripomočkov, a brez maske bo naš pogled zamegljen in podvodnega življenja ne bomo mogli opazovati, hitrost in globina pa bosta manjša, če ne bomo zraven uporabljali še plavuti. Osnovna oprema za prosto potapljanje je oprema ABC: maska, dihalka in plavuti.

Življenje pod morsko gladino poleti lahko opazujemo tudi samo z masko in dihalko ter plavamo s plavutmi ali brez njih, potapljati pa se nam sploh ni treba. To predvsem velja za ljudi, ki imajo težave z ušesi, nosom ali grlom, ki jim onemogočajo izenačevanje pritiska, ali pa pri opazovanju podmorskega življenja v tropskih morjih, kjer je morje bistro in bogato z morskimi organizmi. Za površinsko opazovanje je najbolj primeren angleški izraz »snorkelling«, izraz, ki ga uporabljajo turistični vodiči, kot je Lonely Planet, ko priporočajo primerna območja v posameznih državah, predvsem v tropskem morju, za opazovanje podmorskega življenja.

Prosto potapljanje in »šnorkljanje« sta najbolj primerni in enostavni obliki za lagodno dopustniško opazovanje podmorskega življenja zaradi skromne opreme, ki jo za to potrebujemo, in tehnike, ki se je začetnik lahko kar hitro nauči.


 

Veliko opreme, veliko časa

Tečajniki, ki končajo tečaj prostega potapljanja, se zelo pogosto začnejo ukvarjati s podvodnim lovom, tečajniki, ki končajo tečaj za potapljanje z akvalungami, pa običajno neko obdobje le opazujejo podmorski svet. Ko jim le opazovanje ni dovolj in se hočejo postaviti v bolj aktivno vlogo, se navadno začnejo ukvarjati s podvodno fotografijo, biologijo … Danes je na trgu že zelo bogata ponudba poceni digitalnih aparatov za podvodno fotografiranje in snemanje.

Vse te in druge potapljaške discipline pa zahtevajo nabavo dodatne drage opreme in veliko časa. Vsekakor pred odločitvijo, s kakšno potapljaško disciplino se bo nekdo v prihodnje bolj ukvarjal, priporočam daljši čas le opazovanje podmorskega življenja s tehniko prostega potapljanja. Če bo navdušenje za potapljanje naraščalo, bo navdušenec najprej kupil potapljaško obleko in pas z utežmi, pozneje pa še posebno opremo za posamezno potapljaško zvrst, za katero se bo odločil.
 

Dobro je vedeti

Preden si nadenemo opremo ABC in se potopimo pod morsko gladino, moramo poznati nekaj predpisov, ki urejajo prosto potapljanje, ter spoznati in predvideti nevarnosti, ki prežijo na potapljača. Kot pojasnjuje pristaniški kapitan Davorin Fantulin, velike razlike med kopalcem, ki se potaplja, ali človekom, ki se prosto potaplja in za sabo vleče plovek za označevanje potapljača, ni. Dovoljena oddaljenost od obale je 150 m, motorni čolni morajo pluti 200 m in dlje, gliserji pa glisirati 250 m in dlje od obale. Pri priobalnem potapljanju mora biti mesto potapljanja označeno s plovkom rdeče ali oranžne barve premera 30 cm in več, na plovku pa mora biti rdeča zastavica z diagonalama bele barve. Potapljanje je prepovedano v pristaniščih, akvatoriju za vaje vojske, območju regatnega polja, akvatorijih gojišč rib in školjk. Podobni predpisi veljajo tudi na Hrvaškem.



Sonce in toplo morje privabita veliko število kopalcev in najrazličnejših plovil. Ves ta direndaj še poveča nevarnost prostega potapljanja in je moteč za morske organizme. Zaradi varnosti in zaradi hrupa je najprimernejši čas za potapljanje in opazovanje zgodaj zjutraj in pred večerom.

Najlepši tereni za potapljanje so praviloma tam, kjer ni blizu naselij, ker tam ni veliko takšnih in drugačnih ribičev in morskega prometa in morje ni onesnaženo.
 

»Prisluhni školjki«

Pri prostem potapljanju in opazovanju podmorskega življenja ne sme biti za nas najbolj pomembno, da bi videli ogromno ribo, jato rib, želvo, morskega konjička ... Treba je prisluhniti naravi, trenutku in se prepustiti njenim še tako majhnim sporočilom. Slišimo lahko prasketanje morskih dateljnov v skalah, opazujemo babico, ki gleda iz luknje, ki jo je nekoč izvrtal morski datelj, kozice, salpe, ki se jim lahko približamo skoraj na dotik z roko, ciplje … Pod vsakim kamnom je življenje, vendar kamnov ne obračajmo, ker tako uničujemo morske organizme.

Vane Dušan Fortič