Pregled odprtih gorskih koč v jesensko zimskem času

Letošnja poletna sezona v planinskih kočah je bila dobra, ne toliko po številu nočitev, kot po dnevnih obiskovalcih. K temu je prispeval množičnejši obisk visokogorja in sredogorja, s čimer smo Slovenci v času covida-19 iskali stik z naravo, hkrati pa je bilo v gorah spet večje število tujcev.

Rada sem v hribih, rada jem

Oktobra so planinske koče v visokogorju zaprle svoja vrata, nižje ležeče pa prešle na jesensko-zimski delovni čas, čemur je treba prilagoditi tudi jesenski obisk gora in večjo pozornost nameniti načrtovanju ture ter poiskati zanesljive in preverjene informacije, ne pa slepo slediti objavam na družbenih omrežjih.

»Poletna sezona v planinskih kočah je bila dobra, glede na splošne koronavirusne razmere celo zelo dobra. Prvi del leta je bilo izjemno neugodno zaradi prepovedi delovanja in pozneje omejenih možnosti obratovanja koč. Z odpiranjem gostinskih obratov so se vrnili tudi obiskovalci v planinske koče. Poleti je bil razmeroma dober obisk koč tudi v sredogorju, kjer je običajno poletno zatišje, ker so v tem času oblegane predvsem visokogorske koče. Nočitev je bilo sicer četrtino manj kot v rekordnem letu 2019, a tudi zaradi ponovnega večjega števila tujih gostov vseeno zadovoljivo.

Večji obseg je bil vsaj v visokogorju omejen zaradi protikoronskih ukrepov,« oceno letošnje sezone poda strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) Dušan Prašnikar, ki opozarja tudi na veliko smeti: »Čeprav je nekoliko bolje kot v lanskem letu, je še vedno zelo pereč problem smeti, predvsem v sredogorju, kjer se je najbolj opazil porast dela obiskovalcev, ki se ne držijo pravila, da smeti odnesemo s seboj v dolino.«

Ob zaprtih planinskih kočah, krajših dneh in nižjih temperaturah, je za jesenski obisk gora še pomembnejše načrtovanje ture. FOTO: Manca Ogrin

Planinska zveza Slovenije se trudi zmanjševati vplive na okolje ob povečanem obisku gora tudi s partnerstvom v evropskem projektu LIFE SustainHuts, ki je usmerjen k zniževanju emisij ogljikovega dioksida v naravnem okolju z uvajanjem novih in izvirnih energetskih rešitev na podlagi obnovljivih virov. 

»V okviru iztekajočega se projekta LIFE SustainHuts se je v praksi dokazalo, da tudi na planinskih kočah lahko z zelenimi tehnologijami uspešno prispevamo k zmanjšanju vplivov na okolje. Vključena sta bila Pogačnikov dom na Kriških podih (PD Radovljica) in Dom Valentina Staniča pod Triglavom (PD Javornik - Koroška Bela). Ključno vlogo pri uvedbi in testiranju novih tehnologij sta odigrala slovenska partnerja, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani in Razvojni center za vodikove tehnologije. Projekt je uspešna aplikativna zgodba, saj je prejel nagrado časnika Finance za energetsko učinkovit projekt,« pojasni Prašnikar.

Po dobri poletni planinski sezoni ostajajo odprte nižje ležeče planinske koče. FOTO: Manca Ogrin

Visokogorske planinske koče so zaprle svoja vrata, a z nekaterimi izjemami. V Julijskih Alpah je stalno odprt Dom na Komni, od višje ležečih bodo pozimi ob koncu tedna odprte Orožnova koča na planini Za Liscem, Krekova koča na Ratitovcu, in Blejska koča na Lipanci, Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti pa le še zadnja vikenda v oktobru. Od vršiških koč bo od 1. decembra stalno odprta Erjavčeva koča, nižje ležeče bodo odprte ob koncu tedna. Pozimi je stalno odprt Planinski dom Tamar. Triglavski dom na Kredarici je sicer zaprt, a meteorologi poskrbijo za zavetje in prenočišče.

V Kamniško-Savinjskih Alpah sta od višje ležečih stalno odprta Črnuški in Domžalski dom na Mali planini, večina ostalih ob koncu tedna. Ob vikendih bo odprta Koča na Kriški gori  (razen 22.-24. oktobra), ob lepih vikendih bo za osnovno oskrbo odprta Kamniška koča na Kamniškem sedlu. Na Okrešlju bo zavetišče še stalno odprto do konca oktobra, potem ob koncu tedna. Ob lepih vikendih in po dogovoru bo od novembra odprta tudi Koča na Klemenči jami pod Ojstrco.

Zanesljivih in preverjenih informacij ne najdemo na družbenih omrežjih, ampak v tiskanih vodnikih in planinskih zemljevidih novejšega letnika. FOTO: Manca Ogrin

V Karavankah bodo koče v zimskem času odprte večina ob koncu tedna (kot npr. Roblekov dom na Begunjščici, Dom na Peci, Dom na Uršlji gori, Planinski dom na Zelenic - ta bo v času šolskih počitnic odprt tudi med tednom), nekaj nižje ležečih koč pa je odprtih stalno ( Dom Pristava v Javorniškem Rovtu, Koča na Ljubelju razen ponedeljka in torka, Planinski dom na Boču in Rudijev dom pod Donačko goro razen ponedeljka, Poštarski dom pod Plešivcem razen torka). Od 1. decembra bo stalno odprt Valvasorjev dom pod Storžičem, do takrat pa ob vikendih. Aktualni podatki o odprtosti planinskih koč so ažurno objavljeni na spletnem mestu PZS koce.pzs.si.

»Visokogorje je že pobelil pobelil sneg in za hojo po njem potrebujemo ustrezno zimsko opremo in ogromno izkušenj. Podlaga na planinskih poteh je pomrznjena, čez dan se sneg zmehča in se predira. Takšna podlaga je posebej nevarna ob sestopih, sploh če sestopamo hitreje, saj se nam podlaga lahko nepričakovano udre in povzroči hude poškodbe kolenskega sklepa. Ta možnost se poveča, če je sneg pokril posamezne skale, ki so toplejše, sneg okoli njih skopni in nastane globoka luknja, ki pa je z vrha pokrita in predstavlja neke vrste past. V nižjih predelih so planinske poti pokrite z odpadlim listjem, pod njim pa so mokre korenine in skale, ki ob neprevidni hoji lahko povzročijo padec in poškodbe,« trenutne razmere v gorah oriše strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije Matjaž Šerkezi.

Oprema – od sredogorja do visokogorja

Ob zaprtosti planinskih koč je tako treba upoštevati tudi varnostni vidik obiskovanja gora jeseni in toliko večjo pozornost nameniti načrtovanju ture. Ker številne planinske koče v jesenskem in zimskem času planincem ne nudijo tople hrane, možnosti dopolnitve zaloge tekočine in strehe nad glavo, morajo imeti v nahrbtniku poleg osnovne planinske opreme dodatna topla oblačila, zaščito pred vetrom in dežjem, alu-folijo ali veliko črno vrečo za zaščito pred podhladitvijo ter več tople brezalkoholne tekočine in hrane. Jeseni so krajši tudi dnevi in tema nas bo ujela že nekje med šesto in sedmo uro popoldne. Obvezna je čelna svetilka, ne smemo pozabiti na polne baterije.  

»Vsak odhod v gore je treba skrbno načrtovati, imeti vso potrebno opremo in jo znati tudi uporabljati. Informacije je treba pridobiti na preverjenih portalih, kot je spletna stran Planinske zveze Slovenije, v tiskanih vodnikih in zemljevidih, ustno pa pri znancih, ki so strokovno usposobljeni - planinski vodniki, gorski reševalci, gorski vodniki ... Turo vedno prilagodimo svojim sposobnostim in izkušnjam. Cilj naj ne bo vrh, ampak varen pristan doma. S tem razlogom se moramo znati pravočasno obrniti,«obiskovalcem gora na srce polaga Šerkezi.

Gremo v sredogorje

Gorski reševalec opozarja na porast števila obiskovalcev gora, ki se na pot odpravijo po navdihu z družbenih omrežij in brez primerne opreme in priprave: »Zadnje leto v slovenskih gorah vse pogosteje srečujemo in rešujemo posameznike, pare ali družbe, ki se v gore odpravijo brez predhodnega načrta in pot nadaljujejo kljub dobronamernim opozorilom planincev, da nimajo primerne opreme in obutve.

Ti dogodki so pogosto posledica družbenih omrežij in izkrivljenih subjektivnih informacij posameznikov, ki jih objavljajo. Lansko zimo je po družbenih omrežjih krožilo kar nekaj videovsebin z ogromno ogledi in všečki in popolnoma napačnim in nevarnim prikazom hoje v gore in rabe pripomočkov, kot sta cepin in dereze. Posebej je treba poudariti, da je pri pripravi na odhod v gore informacije treba preveriti, predvsem pa vedeti, da vsak, ki nekaj pojasnjuje, ni nujno strokovno usposobljen.

Preverjene informacije o stanju planinskih poti lahko dobite na spletni strani Planinske zveze Slovenije. Dobrodošel pripomoček pri načrtovanju je spletna aplikacija maPZS, kjer najdete vse planinske poti v digitalni obliki, vključno z višinskim profilom, izhodišči in kakovostnimi kartografskimi podlagami. Informacije lahko pridobimo tudi iz tiskanih vodnikov, v nobenem nahrbtniku pa ne sme manjkati planinski zemljevid novejšega letnika. 

Pri podatkih z družbenih omrežjih velja velika mera previdnosti, saj gre za subjektivno oceno. Za primer bom ponovno dal bivak pod Skuto, od koder smo kamniški gorski reševalci skoraj vsak teden v dolino pospremili kakšnega Instagram planinca. Vedeti je treba, da je pot do bivaka zahtevna, neoznačena, ponekod je pri vzponu treba uporabiti roke. Takšna pot je za izkušene. Še posebej zdaj, ko je v gorah zapadel prvi sneg in količina katerega se bo z vedno krajšimi dnevi še samo povečevala.«