Neomejen dostop | že od 9,99€
Strokovnjaki že dolgo razpravljajo o zdravstvenih posledicah vadbe, ki je osredotočena zgolj na soboto in nedeljo, ali zelo dolgih vadb ob enem ali dveh prostih dnevih, pa nič vadbe med tednom.
Velja namreč, da lahko tak način rekreacije slabo vpliva na zdravje in pripelje do poškodb. Ali celo do težav s srcem.
Journal of the American Medical Association Internal Medicine je ugleden in strokoven vir. Ugotovitve, ki jih navajajo, kažejo, da doseganje tedenske vrednosti priporočene količine telesne dejavnosti v dveh zaporednih dneh ni le slabo.
Še več: zagotavlja nekatere enake zdravstvene koristi kot razporeditev te telesne dejavnosti čez ves teden.
Vprašanje študije, ki je bila podlaga za to ugotovitev, je bilo, ali ima daljša vadba v manj dneh enake koristi za tveganje smrtnosti kot vadba v krajšem časovnem obdobju skozi ves teden. Seveda so bili poskusni zajčki vsi zdravi.
Ugotovitve študije kažejo, da imajo ljudje, ki se redno ali se ukvarjajo s telesno aktivnostjo samo ob koncu tedna, nižjo stopnjo umrljivosti kot tisti, ki so nedejavni. Prav tako ni pomembnih razlik med tistimi, ki so svoje potenje porazdelili čez ves teden, in tistimi, ki vadijo le en do dva dneva na teden, enako dolgo kot tisti redno pridni. Na kratko: dokler vadeči v sedmih dneh dosega priporočeno količino gibanja, ni videti razlik, kako čez teden razporedite svoje vadbe - vsaj kar zadeva tveganje za smrt.
Ta študija dokazuje, da je režim vadbe mogoče prilagoditi tistemu, kar ustreza urniku, in načinu življenja vadečega.
Predhodne raziskave so pokazale, da lahko ljudje doseženo podobne rezultate pri vadbi za moč in razvoj mišic v manj dneh v tednu v primerjavi z več vadbe z enakim uporom in ponovitvami. Zdi se, da je najpomembnejša minimalna količina vadbe, ki bo povzročila pozitivne vplive na naše telo, in kot se zdi, ne glede na to, kako se odločimo razdeliti vadbo; tako bi lahko razumeli novo raziskavo.
Vendar ob tem ne smemo pozabiti, da so raziskovalci obravnavali le tveganje smrtnosti, ne pa drugih koristi vadbe. In to bistvenih, recimo pridobivanja mišične mase, izgube telesne mase in kakovosti duševnega zdravja.
Kako pogosto in kako intenzivno telovadimo, je odvisno od časa, ki ga imamo na voljo, in volje, ki jo spravimo v ta čas. Obakrat seveda po pogovoru z zdravnikom, ki razume športno zdravje in ga zna umestiti v splošno gradnjo zdravja tako posameznika kot skupnosti.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji